Večina prebivalstva Slovenije je zadovoljna s svojim življenjem in splošnim zdravstvenim stanjem.
Pričakovano trajanje življenja se povečuje in otroci, ki so bili na primer rojeni leta 2009, lahko pričakujejo, da bodo brez bolezni živeli do 60. leta.
Življenje v številkah!
Merjenje blaginje, kakovosti življenja in napredka v družbi je ena ključnih prednostnih nalog tako na nacionalni ravni kot v mednarodnem okolju.
Za statistični sistem je to še poseben izziv, saj je blaginja zapleten in večdimenzionalen pojav. Kot merilo blaginje
postaja vse pomembnejše tudi občutje ljudi, njihovo dojemanje sveta, okolice, v kateri živijo, in družbenega razvoja. Zato je eno ključnih vprašanj tudi to, kako objektivne informacije v čim večji meri dopolniti tudi s subjektivnim spremljanjem kakovosti življenja in kako jih v večji meri vključiti v spremljanje in preučevanje blaginje.
Statistični urad Slovenije je rezultate zadnje raziskave objavil v brošuri Kakovost življenja.
Ugotovili so, da so pri nas dohodki precej enakomerno porazdeljeni.
Večina gospodinjstev preživi mesec s svojimi dohodki in z manjšimi težavami si lahko privoščijo enotedenske počitnice, mesni obrok vsaj vsak drugi dan in lahko pokrijejo tudi nepričakovane izdatke. Stopnja tveganja revščine je bila leta
2010 12,7-odstotna in je bila ena najnižjih v Evropski uniji. V statističnem uradu ugotavljajo, da se stopnja tveganja revščine znižuje, kar pa se ne sklada povsem z dogajanji leta 2011, saj smo preteklo leto sklenili s 113.000 brezposelnimi, leta 2012 pa naj bi se število registrirano brezposelnih po napovedih povečalo celo na 119.000, kar pomeni še več socialno ogroženega prebivalstva.
Strategija Evropa 2020 predvideva, da bo v EU do tega leta 20 milijonov manj socialno izključenih oseb. S tem je povezan tudi slovenski cilj do leta 2020, ki je največ 320.000 oseb pod pragom revščine ali drugače socialno izključenih. Ta številka je leta 2010 znašala 367.000 ali 18,3 odstotka prebivalstva.
Po drugi strani se je Slovenija med članicami Evropske unije uvrstila na visoko tretje mesto po povprečnem deležu prihrankov razpoložljivega dohodka gospodinjstva, ki je predlani znašal 15,7 odstotka. Pred nami sta samo Nemčija in Belgija s 17 oziroma 16 odstotki. Leta 2010 je bilo v Sloveniji materialno prikrajšanih 15 odstotkov oseb. Skoraj vsa gospodinjstva so imela hladilnik, barvni televizor in pralni stroj, več kot 90 odstotkov gospodinjstev je imelo mobilni telefon, čedalje več jih ima tudi osebni računalnik ter pomivalni in sušilni stroj.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
