Prva ljubezen

[hayley]

Raje se ne bi preveč spuščala v detajle. Ene stvari držijo in najbolj bistveno se mi pa zdi,da če se ne počutiš več srečno, je že to dovolj očiten signal.. Tudi nisem bila dovolj individualno izoblikovana in sem imela kdaj občutek,da oseba poleg mene želi preveč vplivat name.

[čuftika]

Ljubezen med partnerjema naj bi bila BREZPOGOJNA, v praksi pa žal tega skoraj da ni...

Se pravi nismo z nekom, ker dobro zgleda, nimamo od njega nobenih koristi... Z njim rastemo in smo lahko še boljši. V praksi pa je morda takšnih parom 5%, vse ostalo je pa neka kvazi ljubezen...

[Maychy]

To ni res. Ljubezen do partnerja je skoraj zmeraj pogojena in prav je tako. Če bi bila brezpogojna te lahko pretepa, vara ipd., ti pa ostaneš, ker ga brezpogojno ljubiš. I don't think so.

Brezpogojna ljubezen je lahko recimo ljubezen med staršem in otrokom.

[hayley]

Se strinjam z Maychy,osnovni POGOJ je, da te ne rani ne fizično,ne psihično ter da ne zahteva od tebe več prilagajanja,vlaganja v odnos, kot je pripravljen dat sam..
In ljubezen do otroka je res brezpogojna in edinstvena in ni primerljiva z ljubeznijo do partnerja, če vidiš da stvari s partnerjem ne štimajo in se jih ne da popravit in slabo vpliva nate in tvoje življenje, se lahko umakneš, pri otroku ni poti nazaj in umikov.

[Ash.]

Jaz razumem to brezpogojnost do takrat, ko je otrok majhen in ga vzgajaš. Ko pa enkrat ta otrok postane odrasla osebnost pa se stvari do določene meje spremenijo. Navsezadnje je ogromno primerov, ko starši vržejo otroka iz hiše ali pa prekinejo stike z njim, ker ta ogroža družino (nasilje, droge itd.). Tako da ne bi rekla, da je bližnje krvno sorodstvo vedno pogojeno z brezpogojno ljubeznijo.

[MarijaNana]

^^ Se strinjam. Pa tudi ne bi rekla, da gre nujno za brezpogojno ljubezen v otroštvu. Ali starši, ki svoje otroke podvržejo psihičnemu, fizičnemu, spolnemu nasilju otroke brezpogojno ljubijo? Ali starši, ki ne delajo vselej v dobro otroka, otroka brezpogojno ljubijo? Ali starši, ki permisivno vzgajajo svoje otroke (in jim npr. dovoljujejo, da so agresivni do njih samih in drugih ljudi v njihovi okolici) brezpogojno ljubijo te otroke? Ali starši, ki otroke vzgajajo avtoritarno brezpogojno ljubijo svoje otroke? Etc. Ne verjamem. To je prej brezpogojna odgovornost ... brezpogojna ljubezen je pa zelo odvisna od posameznika do posameznika in ne verjamem, da jo je zmožnih prav dosti ljudi.

[emanuela]

Brezpogojna ljubezen za moje pojme niti ni zdrava. Ne do sebe ne do partnerja. Veza je konstantno dogovarjanje, sprejemanje drugega takšnega, kot je-če tega nista sposobni obe strani, potem je vseeno boljše iti svojo pot.

[hayley]

Glede otrok so po moje starši dolžni, da naredijo z vzgojo maximalno, da preprečijo, da bi otrok zasel v odvisnost (droge,..),nasilno vedenje,.. da mu stojijo ob strani tudi v slabših časih in so mu dober zgled v dejanjih,ne le besedah. Če je pa govora o odrasli osebi, pomoje če je imel prave temelje,vrednote v otroštvu in zgodnji mladosti, za kar so odgovorni (tudi) starši, ni ravno običajno da bi, ko je odrasel doživel totalen obrat in postal pa nek zločinec,ali pač?

[Ash.]

Ni običajno, je pa možno in se dogaja.

[MarijaNana]

Je pa običajno, da je vzgoja vse prej kot ''dobra za otroka'' ...

[hayley]

Ja kaj pa naj bi se otroci sami vzgajali? Dej povej malo več kaj si mislna s tem?

[MarijaNana]

^^ Zelo pogosto (običajno) starši ne vedo, kako otroka vzgajat, da bo res v njegovo dobro. Pogosto starši s svojimi otroci premalo govorijo, so preveč permisivni ali preveč avtoritarni, so verbalno ali celo fizično ali spolno nasilni, otroke izpostavljajo alkoholizmu etc.

[hayley]

Verjetno se večina staršev trudi po svojih najboljših močeh, ne moreš pa nikoli čisto vsega narediti prav, ker so pač tudi starši samo ljudje,ki delajo napake tako kot vsi. Kaj pa šele nastane, če otroka nihče ne vzgaje-se starši sploh ne ukvarjajo ali se veliko premalo z njim..najbrž se otroci takšnih še najhitreje zatečejo v razne odvisnosti..

[BlackLotus]

Eno vprašanje imam: Se katera od vas še kdaj sliši s prvim fantom, se pravi s tistim, ki je bil tvoja prva zveza (in po možnosti, če si tudi izgubila nedolžnost z njim)? Če ja, v kakšnem odnosu sta?

[hayley]

Imam občutek, da čakaš odgovor nekoga,ki ima prvo ljubezen že več let za sabo,ampak ajde bom vseeno dodala še svojo (netipično) izkušnjo. Od prekinitve prve zveze(prvi fant,oseba s katero sem izgubila nedolžnost) je le okrog leto dni. Sedaj sva v prijateljskih odnosih,sva pa tudi imela pred meseci obdobja ko skorajda nisva imela stikov in takšna, ko sva se občasno dobila in se vsakič skregala,pa tisti začetni meseci po koncu ko sva celo tolažila drug drugega ko nama je blo hudo.. Je še vedno oseba,ki ji najbolj in največ zaupam od vseh,sva se ravno po kakšnem letu od konca začela spet družit,je tud kak sex že padu ponovno. Resnejše zveze pa ne načrtujem še kar nekaj časa, ne z njim,ne s kom drugim.