Obsedenost s kvantiteto seksa

[Isee]

Se v celoti strinjam z Emanuelo. Bolj kot izpolnjevati cilje, je pomembno uvideti cigave cilje izpolnjujes. Zares svoje ali pa so to neki nezavedni cilji druzine, prijateljev, druzbe, sole itd. Ce jamras kako je zivljenje vsako leto tezje, kako so problemi vedno vecji, potem brez dvoma ne izpolnjujes svojih ciljev.

[Led Zeppelin]

To je res, samo generalna slika 90% vsake generacije je ta, da boš nekoč imel neko svojo nepremičnino, imel resnega partnerja in potem v 3/4 primerih otroka, in potem boš 100% umrl.

Mislim da je dobro, da vsak misli da bo naredil nekaj posebnega, da bo on genetsko izstopal, ampak resnica je da to mogoče doseže 3% ljudi.

Zato je pomembno da se čimveč tvega v mladosti, ker potem lahko popravljaš v odraslih letih, medtem ko če si že vpet v socialno mašinerijo, ti bo to težje.

[MarijaNana]

čuftika: Moj odnos s fantom je mnogo več kot samo spolnost in definitivno nikakor ni res, da mu ne bi znala stat ob strani ob velikih prelomnicah v življenju. Sem mu in mu bom. Seksa ne bom iskala nikjer drugje niti slučajno. Vprašanje sem postavila za to, da vidim, v kaki meri se ljudem od zunaj zdi to moj problem in v kaki meri se zdi tem istim ljudem to problem zveze. Pomaga mi, da ozavestim svoj odnos do spolnosti, ki pa realno niti slučajno ni tako profan, kot si ga ti spisala ... da enačim spolnost in ljubezen ...

emanuela in lsee: Odvisno od tega, kaj so cilji, ki si si jih postavil. Če ti je, recimo, cilj nekoč prodret s svojo mislijo/ustvarjanjem/znanstvenim dosežkom v tujino in skozi aktivizem vplivat na veliko maso ljudi (npr. na več tisoč ali več sto tisoč ljudi) je to vsekakor vedno težje ... ker si moraš postavljat cilje vedno višje in vedno zahtevnejši so ti cilji. Ta cilj zveze (ki navadno ni bog ve kaj), službe (ki navadno ni bog ve kaj) in otroka (ki navadno nima vzgoje, ki je kdo ve kaj) - to se mi pa ne zdi ravno težko, iskreno. Če ti je to res cilj, ga lahko povsem uspešno realiziraš do 21. ali 22. leta starosti in potem naslednjih 60+ let delaš kdo ve kaj.

LZ: No, meni to ni cilj ... ta ''realnost 90%'' ... zaenkrat niti ni videt, da bi bilo zelo neupravičeno mislit, da bi se morala s tem sprijaznit. (Ampak okej, to so totalno druge reči, tega absolutno nisem prišla spraševat.)

[Led Zeppelin]

^^ saj se ti ni treba sprijazniti s tem. Jaz bi rad nekoč stavil vse nase, če mi uspe...super, če mi ne, jbg sem vsaj poskusil.

In zdaj ko počasi premikam stvari v smer ko se bo to zgodilo, je občutek neverjeten.

[Isee]

emanuela in lsee: Odvisno od tega, kaj so cilji, ki si si jih postavil. Če ti je, recimo, cilj nekoč prodret s svojo mislijo/ustvarjanjem/znanstvenim dosežkom v tujino in skozi aktivizem vplivat na veliko maso ljudi (npr. na več tisoč ali več sto tisoč ljudi) je to vsekakor vedno težje ... ker si moraš postavljat cilje vedno višje in vedno zahtevnejši so ti cilji. Ta cilj zveze (ki navadno ni bog ve kaj), službe (ki navadno ni bog ve kaj) in otroka (ki navadno nima vzgoje, ki je kdo ve kaj) - to se mi pa ne zdi ravno težko, iskreno. Če ti je to res cilj, ga lahko povsem uspešno realiziraš do 21. ali 22. leta starosti in potem naslednjih 60+ let delaš kdo ve kaj.

Ne glede na cilje, ali zelis postati papez oz. papezkinja ali pa presedeti zivljenje na veji drevesa. Ce je cilj notranje postavljen, potem bos tudi ob problemu svobodna. Ce je pa ideja postati papez navdihjena od drugje, bos pa skoraj brez dvoma tesnobna, depresivna, cetudi si zelo blizu realizacije tega cilja.

Vprasanje je samo ali znas prepoznati svojo lastno pot. Ce si kronicno nezadovljen z zivljenjem, potem je to ociten znak, da je nekaj narobe s teboj, ne pa z zivljenjem:) In v tem smislu se strinjam z Emanuelo.

Ti pa zelim, da bos predvsem srecna pri uresnicevanju svojih ciljev.

[MarijaNana]

lsee: Zunanje okoliščine niso nekaj, kar je vselej odvisno od tebe - zelo velikokrat niso ... In niso vedno ugodne. To je prvo, kar nujno povzroča stres. In drugo je, da četudi nekaj delaš s srcem in je ta reč stresna sama na sebi, se ti bo to poznalo.

In resno ... tole sploh ni nekaj, o čemer sem prišla debatirat (bi prišla debatirat). Moji cilji, nujnost stresa ob mojem delu itd. so reči, ki jih imam čisto dobro razčiščene.

Tega, zakaj skozi število spolnih odnosov sama pri sebi določam lastno vrednost, pa nimam čisto dobro razčiščenega ... in o tem sem vprašala. Omenila prvega fanta med drugim itd., ampak na to ni nihče odgovoril.

[Isee]

Zal te ne poznam dobro. Je pa dokaj logicno tisto kar si napisala v prvem postu. Da mogoce enacis globino ljubezni s kontinuiteto spolnih odnosov. In ko ta pade, te je mogoce strah, da nisi ljubljena. Zdi se logicno, vprasanje pa je, ce je to pravi razlog. Mogoce je samo kaksna kompulzivna fora, vsak ima kaj. Ne vem, ne poznam te, tudi nimam podobne izkusnje, mogoce kdo drug kaj vec pove na to temo.

[lollypop-@]

Sama sem (bila) ista. Vpeta v neke številke, kvote in svoja pravila kdaj in koliko. Včasih še vedno štejem in se sekiram za brezveze. Poizkušaj ne štet, ne si zapisovati (če si slučajno). Pa mogoče poizkušajta vsake toliko par dni brez, da se "resetirata". Sploh ko sta oba živčna (ti ker misliš da premalo in on ker se počuti krivega), se zmenita da par dni ne bosta (št dni si pač prilagodita glede na počutje). Tako se bosta lahko "resetirala". Oba si bosta lahko oddahnila (ti ker boš vedla da nič ne bo, ker sta se tako zmenila in on pa ker ne bo pod pritiskom da mora). Pa poizkušaj svojemu fantu čim manj govoriti o tem, kako se ti zdi malo, ker bo bolj osvobojen občutka da res mora in se ne bo počutil slabo, če mu kakšen dan ne bo. Kot praviš, začaran krog, kjer drug drugega spodbujata k njemu. Pomembno je da ga zaznata pravočasno in ga prekineta. Kvota je pa čisto normalna, sploh glede na to koliko časa sta skupaj.
Se mi pa zdi da enačiš koliko si ljubljena s št. spolnih odnosov, še posebej zaradi prvega partnerja, ki te je varal. Verjetno si misliš da če boš s sedanjim partnerjem večkrat seksala te ne bo varal. Mislim da če človek hoče varat, lahko vedno vara in obratno. Če ni človek ki bi varal, ne bo varal v nobenih okoliščinah. Mislim da se super razumeta. Sprosti se in ne misliti toliko na to.

[čuftika]

Če delaš nekaj v čemer resnično uživaš in to delaš s srcem, potem tukaj ni stresa. Očitno delaš napačne reči, za katere misliš da so tvoj cilj, dejansko pa so pričakovanja okolice/tuj cilj ali kaj tretjega...

Glede tipa pa sam ti jz napisala kot se je meni zdelo v tem trenutku. Mi te ne poznamo in ne vemo kaj je res in kaj ne. Ne vem zakaj ti je tako zelo pomembno mnenje ljudi na forumu - ljudi, ki te sploh ne poznajo.

Na zunanje okoliščine sama zbiraš način kako se boš odzvala. Če je komu še sec podzavesten izvor stresa, pa je to meni no go. Da mi nekdo šteje kolkrat sm sexala na mesec/teden/leto, pa jz bi ga resno nekam poslala... Ko mi ni do sexa (PMS in 2 dva dni M) se lahko tip na glavo postavi pa nič ne bo in da mi takrat nekaj nabija in šteje, nimam živcev za to, sploh pa ne ko sem polna hormonov.
Poskusita se malo sprostit in biti spontana.

Za 90% ljudi je življenjski cilj res služba, partner, vsaj 1 otrok, dobivanje s širšo in ožjo žlahto, s katero so po možnosti slabi odnosi, 1x letno počitnice, kredit da si lahko privoščijo stanovane/hiše in oddih... Ko otroci zrastejo je cilj šolati otroke, se postarati z minimalno gubic, sej razumete kaj želim povedati... Neki bedni cilji, ki nimajo zveze s notranjostjo, osebnimi potenciali, s tem kar nas resnično veseli.

[tmis_]

Ne glede na to s kom boš v zvezi, bo imel vsak tip al ženska VEDNO navade/lastnosti/želje, ki te bodo motile do večje ali manjše mere. Popolna zveza ne obstaja v smislu, da sta si dva 100% kompatibilna, ampak da lahko večja razhajanja in razlike med vama sprejmeta in živita v neki medsebojni harmoniji. Ker vidva imata, po tvojih postih sodeč, dost poštimano zvezo, bom rekla tkole.

Js v vajini situaciji vidim izključno samo dve dolgoročno smiselni rešitvi:
1. da ga pustiš
2. da ga brezpogojno sprejmeš

Tipu zelo očitno ni tko pogosto do seksa kot tebi. Ti, po drugi strani, bi rada seksala več. Tu neke kalkulacije, shallow kompromisi ali fore v smislu "dej ga zmotiviraj da mu bo do seksa" itd. ne bodo delovala, ker ima tudi on vso pravico seksat manj, če mu to ne paše, zato v tej situaciji na žalost ne bosta našla skupnega kompromisa, ki bi bil za oba enako ugoden.

Če želita to zvezo še naprej furat, se bo nekdo od vaju moral dokončno in brezpogojno prilagodit. Nekako po filingu mi deluje, da predstavljaš ti tukaj malo večji problem, ker greš z glavo skozi zid s svojim prepričanjem, da mu brez vsaj enodnevnega seksa nisi dovolj privlačna/ljubljena. To na nek način tudi že veš, kar se razbere po tonu tvojih postov. Js pravzaprav mislim, da veš pravi odgovor na svojo dilemo že sama.

[čuftika]

Tako, lahko ga sprejmeš (z pritoževanjem ali brez) ali si najdeš novega partnerja...

Drgač pa sm mnenja, da pravi moških dandanes skoraj da ni - veliko je poženščenih tipov, ki se brijejo, depilirajo, rihtajo dlje kot povprečna ženska, pa še do sexa jim je manj kot povprečni punci, kar je za moje pojme zelo žalastno.
Da mora ženska tipa prosit za sex, pa kam smo prišli, resno?

Moj zadnji je imel libido isto bolj tak-tak, sexala sva sicer vsakič ko sva se vidla, ampak sam 1x in to je to, no enkrat sva celo dvakrat...

[*Lani*]

Ja, kam smo prišli, da so moški, ki se ne sramujejo svojih interesov in spolnih želja, tudi ko te ne pašejo v idejo stereotipnega moškega oziroma nepobrite, neurejene živali, ki bi vedno, z vsakim in povsod seksala, čim večkrat in čim bolj silovito, vedno bolj pogosti. Kam smo prišli, da zdaj ne rečemo več tako zelo hitro, da se fantov in moških ne da spolno nadlegovati ali posiliti, vsaj ne s strani domnevno privlačne ženske. Kam smo prišli, da ne zahtevamo od fantov in moških, da sprejmejo vsako spolnost, ki se jim ponudi, dokler jim je ponujena s strani domnevno privlačne ženske, če si ne želijo biti označeni kot poženščeni, kar je seveda slabo, saj so ženske toliko bolj nizkotna bitja. Kam smo prišli, da ne opravičujemo več tako zelo hitro učiteljic in punc, ki od fantov in moških zahtevajo in izsiljujejo spolnost.

[čuftika]

Nakladaš. Lahko je pobrit, urejen, kar je vbistvu celo zaželjeno, me rabi mu biti non stop do sexa... In ni zato označen kot poženščen, poženščenost je vidi, čuti po gibih, besedah, težko razložim, vendar vse vemo, saj smo to že doživele...
Sej si razumela kam pas taco moli, samo delaš se neumno

To da spoznam moškega, ki imaš nižji libido kot jz mi je popolnoma nepojmljivo. Kvantiteta seveda ni vse, pač pa kvaliteta. Če je še ta bolj tako-tako, se moški ne posveti ženski, je egositičen in misli da se bo 2x dotaknil ženske in da ji bo že prišlo, prepričan je da je penetracija najbolj pomemben del sexa, zato po možnosti predigro preskoči ali jo skrajša...
Včasih paše tudi tko, ampak ne vedno.

[*Lani*]

Ja, vem kam pes taco moli, a se očitno pes sam ne zaveda, tako da mu je treba izpostavit, da ima njegovo moljenje določene implikacije. Ja, moški je lahko pobrit in urejen, a ne toliko kot ženska. Moški ima lahko malo manjšo željo po seksu, a ne toliko manjšo kot jo ima ženska. Moški ne sme po gibih ali besedah biti kot ženska, saj je biti kot ženska zanj sramotno. Zaradi takih psov, ki na tak način molijo taco, so moški dojemani kot večvredni spol, ki se ga ne da spolno nadlegovati in posiljevati, ženske pa kot manjvredni spol, ki se ga da, a ki ga je tudi čisto normalno, da se v preostale posledice niti ne spuščam.

To, da ima veliko moških, ki so z ženskami, tendenco se jim ne posvečati vsaj toliko kot sebi med seksom, pričakovati penetrativni seks in tako dalje pa je popolnoma nepovezano s tem kje se moški brije, koliko se ureja ali kolikšno željo ima po seksu, temveč je predvsem povezano s tem koliko moški žensko, s katero je, kot tudi ženske nasploh, spoštuje in upošteva. Zelo malo moških pa ženske spoštuje in upošteva toliko kot druge moške, ko velja, da je to, da je moški podoben ženski, zanj sramotno.

[hayley]

Dobro napisano! Se strinjam z Lani.