koliko otrok si želite-imate??

[emanuela]

Kar veliko pojma imam o carskem rezu. Če pa ti ne zaznaš sarkazma pa... si pač razlagaš po svoje in pišeš, kot da te kdo od nas prepričuje v otroka,pa te zagotovo ne. Ker je-vsaj zame predpogoj za otroka stabilna veza, prostor ki ni ravno soba pri starših in finančna sposobnost.

[čuftika]

Nihče me ne sili v otroka in niti ne pišem tako kot če bi me silil - vse je v očeh bralca.
Samo debatiramo, kar mislim da je tudi namen foruma, da je komunikacija na nekem nivoju, da ni žaljivk in ostalih nepotrebnih besed...
Za otroka moja biti seveda izpolnjeni pogoji kot so npr. ustrezen partner, želja obeh po otroku, finančna stabilnost, prostor...

[claire]

čufta, ne! ti to resno? včasih se vprašam, če si ti mogoče še v srednjem veku. saj menda ne misliš resno o telovadbi v nosečnosti?
prosim - youtube - pregnancy workout ---- omg, in videla boš čudež!

seveda, kak teden, 14 dni po porodu je verjetno težko telovadit na polno, mogoče katera potrebuje celo mesec dni, dva meseca, nič ne rečem. ampak ti si govorila, kot da vse izgine za skoraj 2 leti, cela nosečnot + pol leta. daj no. come on!

o dojenju in smučanju beri emanuelo.

jaz te nič ne silim, da moraš met otroka. pravzaprav ploskam tej tvoji odločitvi, ker resnično nisi še zrela. hočem samo povedati tudi grugo, lepšo plat zgodbe, kjer matere ne govorijo cel čas o neprespanih nočeh, kjer ni vedno tema pogovra otrokov bruhec, ampak sprejmejo otroka kot samostojno osebo in ga v takšno tudi vzgajajo, ga ne ovijajo v celofan in ne zaženejo vik in krik ko otrok pade v blato in ga ne mučijo s prekomerno za skrbljenostjo in v vsakem potovanju/dopustu/oddihu vidijo naravno katastrofo. takšne res boljše, da nimate otrok.

[čuftika]

Na tvojem mestu se ne bi spuščala na osebni nivo, saj mimgrede tut jz mislim da je boljše da tudi ti nimaš otrok, glede na nekatere tvoje poste in razmišljanje...

Tvoje dojemanje mojih postov je samo tvoje in se ne ujema vedno s mojim razmišljanjem. Nikjer nisem napisala, da ti izgineta 2 leti, to si ti sama tako razbrala in razumela
Seveda je lahko starševstvo super izkušnja, a kje trdim nastprotno?
In ne, ne vidim nobene naravne katastrofe, ampak sem samo podala še mnenje iz drugega zornega kota, da otrok ni samo dišeč zakladek, ki cele noči spi in to je to.

Življenje se ti zelo spremeni ko pride otrok, vprašaj malo kolegice, ki so rodile, če že meni ne verjameš
Ti pa imej otroka, a ti lahko kdo to prepreči? Podpiram vse tiste, ki se za otroka odločite - kapo dol, nataliteta je itak na psu...

[claire]

Mene od otroka odvrne:
* nobene športne aktivnosti med nosečnostjo in prvo leto ko je otrok majhen, ali vsaj prvih šest mesecev, da malo prideš k sebi po porodu

JA pa si! Tocno to si rekla. Res nikoli, ampak res cist nikoli ne stojis za tistim kar reces. Bedna si.

Ja in... Si kot slabo vzgojen froc ..... Buhuhu bababa ti tut ne smes met otlok.

Smo ostali brez argumenta a?

[claire]

^^ še to. a ti misliš da jaz kam hodim na telovadbo? da plačujem in hodim v telovadnico? nikoli ne bi plačevala za nekaj, kar lahko počnem doma. medtem ko otrok spi. imam mnogo pomembneše hobije v lajfu kot se hodit kazat v fitnes. malo morgen.

[čuftika]

Pa koga briga kam ti hodiš na telovadbo, ali tečeš ali migaš doma...

Nosečnost traja 9 mesecev, dokler zveš da si noseča ti mine 1 mesec, ali kar čutiš kdaj si zanosla, ko si tko pametna in vsemogočna

Ostane 8 mesecev, a ne, plus 6 mesecev po porodu, tut če vzamemo 1 leto po porodu ne nanesete 2 leti.
In ti si bedna

[Niala]

Joj, tema o otrocih, tu pa toliko kreganja Jaz, no midva si želiva enega. Dopuščam majhno možnost za drugega otroka, a zaenkrat sva pri številu 1.

[čuftika]

Ko si s pravim partnerjem potem lahko realno razmišljaš o št. otrok, prej težko oz. samo teoretično...

Enega ali nobenega it trenutnega zornega kota iz svodobenga, samskega stanu, ki dvomim da se bo kmalu končal Vsako obdobje ima svoj čar in definitivno ima tut family in otroci, ko si pripravljen na to, s pravo osebo.

[spelcaa]

Dva, lahko tudi tri. Se že veselim ko bo cas za to odlocitev

[tmis_]

Še eno vprašanje za vse, ki ne želite otrok. Kaj si predstavljate da boste počel v svojem življenju od 35-50, tista leta, ko večina ljudi vzgaja otroke in se ubada s šolo in tem "sranjem"? Nočem bit žaljiv ali karkoli, ampak me iskreno zanima, ker si ne predstavljam, da bi to kar počnem v letih od 20-30 počel celo življenje.

Kaj pa boš ti počel v svojem življenju po 50-ih, ko se bodo tvoji otroci osamosvojili in ti ne bodo več nudili zabave in zaposlitve v življenju?

Če želiš z otroci "garancijo", da ti v naslednjih 20-ih letih v življenju ne bo dolgčas, ker boš itak zmeraj imel delo z vzgojo otrok, potem res ne vem, kaj zaboga boš počel. Če imaš otroke, si busy, če jih nimaš potem pa si doma, gledaš v luft al pa se ukvarjaš s svojimi starimi hobiji- takšne in drugačne predstave in predpostavke o suhoparnem življenju ljudi brez otrok so smešne in žalostno je, da mnogo ljudi na podlagi takih neraziskanih idej bazira svoje življenske odločitve.

Poznam kar nekaj parov in zdej že starejših staršev, ki imajo oz. so imeli otroke iz velikokrat nezavedne želje, da jim bodo tej na nek način zapolnili in zaposlili življenje. Diplomirajo/končajo šolo, dobijo službo, kupijo stanovanje, se začne vsakodnevna rutina... ok, what's next? Kej bomo zdej počeli v življenju? Dejmo met otroka. Zato ima tolk staršev običajno veliko žalosti in psiholoških težav, ko se otroci osamosvojijo in odletijo z gnezda, ker izgubijo svoj center in smisel sveta, skupaj z identiteto starša in posledično sploh ne vejo več, kej bi sami s sabo.

[v-e-s-n-a]

Plantron. ..... OMG kako razmišljanje!
Ja, ker otroci so zato da te zaposlijo....drugače je dolgčas.

[čuftika]

se strinjam s tmis_
Kadar komu rečem, da morda ne bom imela otroka, me večina ljudi pogleda kot da je kaj z mano narobe. Sledijo vpršanja, ja, kaj boš pa potem? Kdo bo zate skrbel na stara leta? In podobno.
Meni se taki ljudje smilijo - tisti, ki mislijo, da če nimaš otrok, ti je res dolgčas, da potem imaš sigurno preveč denarja in časa... in ne vem kaj vse.

Izučilo me je, da sm pametno tiho in da ne povem čisto vsega tistim, ki jih to dejansko ne briga. In leta v leto se manj nagibam k ideji imeti otroka, svojega lastnega... Se da življenje preživeti tudi drugače, zelo lepo in to brez otrok. Poznam zakonski par, ki ni mogel imeti otrok. Mene sta imela zelo rada, lepo sta se razumela, nič jima ni manjkalo, nikoli nista nakazala da obžalujeta da nimata svojih otrok.

Tko da ja, "fascinirajo" me ljudje za katere je smisel življenja imeti otroka, da bi na koncu izjavili kako je otrok smisel njihovega življenja in podobno. Kadar rečem, da bi raje posvojila kot rodila, ker nas je enostavno preveč, me itak prestelijo s pogledi, to ti je tuj otrok, ti ne veš kaj dobiš - kakšni so to geni, ali so starši alkoholiki, na drogah, psihični bolniki...

Če pa kdaj ne bom imela partnerja samo zato, ker nisem prepričana ali si bom želela otroka, pa tak boljše da ga nimam, če me nekdo ima samo zato da mu rodim otroka... Ne, ne rabim takega, hvala.

[hayley]

Ne, a resno? To,da te ljudje čudno gledajo, če rečeš,da ne boš imel otrok mi deluje kot izpred par desetletij. Nimam prav občutka,da bi sedaj vladalo takšno prepričanje, prej obratno, se mi zdijo že kot modna muha te 'antiotroci', 'antiporoka' prepričanja..da zelo prevladuje individualizem,velikokrat je kariera ali neki individualni cilji prioriteta.
Saj vsakemu svoje. ..sama se še ne ubadam s takšnimi vprašanji in se verjetno še lep čas ne bom.

[Led Zeppelin]

Pri meni sta dve šansi, da ne bom nikoli imel nobenega otroka, ali pa 3 plus otroke.

Trenutno sem seveda totalno proti ideji, da bi imel otroka kadarkoli..ampak to zato, ker sem star 25, hočem doseči totalno individualen cilj in sem vesel ker sem končno pustil slabe stvari za sabo.

Ko pa vse to opravim in dosežem pa ne vem, zagotovo bom potem notranje izpolnjen in bi lahko imel družino.

Imam pa nek strah do otrok, ki se izkaže predvsem pri zelo majhnih otrocih. Sem zelo logičen, in težko razumem čustvene ljudi, in ko se zgodi nek čustven pretres (smrt), zelo težko pomagam človeku, ker vem samo kako bi sam sebi pomagal v tem primeru. In potem izpadem hladen in neobčutljiv, kar ni res..samo ljudje vidijo kar pač mislijo da vidijo. In mali otroci imajo takšne potrebe, kako naj tolažim strah ki se mi zdi logično čisto obrazložljiv.

Vem pa da sem zabaven, otročji, sproščen in bi otrok zagotovo živel zabavno otroštvo, ker veliko potujem in sem radovedne sorte.

Sem pa prepričan da če grem narediti to kar si želim, si bom odgovoril na vsa vprašanja, in se tudi naučil stvari ki so mi manjkale v otroštvu ali pa jih nisem dovolj razvil.

In zaradi tega, bi bila kakšna resna zveza ali drugačna pot od te katero želim, zelo slaba za osebni razvoj. Tako kot pri 22ih nisem bil dovolj zrel in izkušenj za resno zvezo, tako sem tudi sedaj premalo čustveno razvit da bi lahko bil zelo dober oče.

Tako da, bom videl...