koliko otrok si želite-imate??

[Green Cookie]

Jaz sem sama sebi čisto dovolj. Otrok že od majhnega nisem želela met, potem sem pa še zvedela par let nazaj, da jih itak ne morem met, ma men je to tok super no Kok je še v življenju drugih stvari...tudi stikov z otroci se že od vedno na veliko izogibam, ker mi ne paše in se počutim neumno.

[hayley]

Nisem prou tip za otroke, ampak bi imela enkrat, ko bom starejša enega ali dva

[plantron]

Kul čuftka, zanimiv odgovor in sem čisto resno mislil. Še vseeno sem mnenja, da 80% teh stvari počnejo tudi mame, ki imajo tri otroke ampak te čisto razumem, nismo vsi za vse in prav je tako. (govori 21 letni "mulc", lol)

Ubistvu je podobna situacija kot če ne piješ alkohola, kolegi mi morijo že od 16ega leta naprej, da naj pijem.. sam ni to zame in sm reku ko vas je**. Verjetno ni potrebno povedat, da se s takimi ljudmi pač ne družim in je to to.

[Led Zeppelin]

Mene skrbi nekaj, če ljudje ki se zavedajo kako resna je vzgoja otrok, in so samokritični in delajo na svojemu razvoju in prihodnosti in nočejo imeti otrok.

Kdo ima potem otroke?


Ker opažam dva trenda, ljudje ki imajo najprej kariero in otroke v poznih letih, in imajo probleme z večjo razliko med generacijami in energijo za vzgojo.

Ter mlade mamice v 20ih, ki so zacopane v svoje otroke, same so premalo odrasle da bi vzgajale otroka in pogosto nimajo zdravega okolja za vzgojo.

In drugi primer imam sam v družini, sicer ima otroke neizmerno rada, samo to je premalo...tip je pijanec in idiot, finančna stiska..v glavnem,ubogi otroci. In potem pade zdrava vzgoja na širšo družino.

[haley]

Eno vprašanje, ker izkušenj z resno zvezo nimam še.
Kdaj ste se s partnerjem prvič pogovarjali o teh zadevah, da po nekaj letih ugotoviš da si želita popolnoma drugačen življenski stil je verjetno precej klavrna situacija?.

Meni se zdi, da je treba tak pogovor opraviti čim prej v zvezi. Ok o tem se verjetno ne pogovarjaš, če začneš neko zvezo v srednji šoli ali pa recimo na začetku 20ih. Ko imaš pa par let več se mi pa ta pogovor zdi dobro opraviti čim prej.

[čuftika]

Hehe, to leti name, a ne da Led Zeppelin?
Otroke imajo tisti, ki jim že od malega tupijo kako so otroci smisel življenja. Otroke imajo tudi tisti, ki se jim otrok ponesreči in ne zagovarjajo splava. Otroke imajo ženske, ki moškega želijo prikleniti nase z otrokom, najbrž je še veliko odtenkov sive vmes

Ne ti meni pri 21-ih da nismo vsi za vse Tega ne moreš vedet. Kakšen boš ti oče lahko samo ugibaš, mi pa tudi. Lahko da se boš še 100x premislil glede otrok, najprej pa je potrebno najti mamico otroka oz. žensko, ki ti bo otroka rodila

Sej lahko da bom jutri spoznala super partnerja in da mi bo nekaj zašpilalo v glavi in da bom hotla čez 1 leto imet otroka, nikol se ne. Ne vemo kaj bo prihodnost prinesla.

Karieristi imajo pozno otroke ali jih sploh nimajo. Mlade mamice so posebna zgodba, imajo veliko energije, ampak niso dale čez vsega (potovanja, žuri...) in potem se jim strga ponavad tam pri 30-ih...

[Led Zeppelin]

Ni vse na svetu povezano s tabo.

Post je bil napisan na splošno.

Jaz bom zakon foter, ker me je vzgojil zakon foter.

[čuftika]

Hvala, vem da ni vse povezano s mano

In ja, 80% vsega tega lahko počneš tut s otrokom, vendar vprašanje kako kakovostno in predano. Smo pa še mladi in ne moremo vedet kaj bo prihodnost dejansko prinesla...

[Led Zeppelin]

Mene sam dve misli res odbijata pri tem da bi imel otroke:

- sicer sem pozitiven človek, samo res mislim da prihodnost našega planeta ne bo rožnata. Čezmerna populacija, večje podnebne spremembe, pojav extremističnih skupin. Vem da je vsaka generacija tako mislila, v 60ih so mislili da se bodo razjebali z atomskim orožjem, samo sedaj prihaja do sprememb na katere mi nimamo vpliva.

- flexibilnost, če nimaš otroka si toliko bolj flexibilen v življenju, ne moreš si privoščiti da bi bil brezposeln, če se razideš s partnerjem ga boš gledal do konca življenja...

[čuftika]

Zagotovo je overpopulation velik problem, kar je tudi razlog da se bolj nagibam k posvojitvi/rejništvu, kot da rojevam svoje otroke...

Brez otrok si bolj komot. Otrok s partnerjem te res veže za cel lajf - tak pač je. Mene odbijajo predvsem neprespane noči, ker po njih težko funkcioniram. Odbijajo me tudi trenutne moralne vrednote, borba za naraven porod, borba s pediatri če otroka ne daš cepit, borba na vsakem koraku za reči, ki niso nič posebnega, borba v vrtcu, kjer otroku dajo 4x tedensko meso. Sem vegeterijanka in nimam staršev vegeterijancev. Otroku bi sicer dala na izbiro, da meso lahko je izven hiše.

[capo di banda]

Jaz sem sama sebi čisto dovolj. Otrok že od majhnega nisem želela met, potem sem pa še zvedela par let nazaj, da jih itak ne morem met, ma men je to tok super no Kok je še v življenju drugih stvari...tudi stikov z otroci se že od vedno na veliko izogibam, ker mi ne paše in se počutim neumno.

Dobro da ni imel tvoj oče takšnega mišljenja ...

[claire]

Jaz si želim 5 otrok.
Čeprav bom najbrž imela le 2, enega, upam zelo kmalu (zdaj).

Če jaz izhajam samo in izključno iz sebe, je projekt "otrok" veliko bolj enostaven kot ga nekateri želijo prikazati - želeti si ga je treba. In da si ga ženska zaželi, potrebuje partnerja, ki je "mr. right" - ki si ga tudi želi.

Seveda otrok stane, ampak spet ne toliko, kot želijo prikazati. In ja, otrok je odgovornost. Ampak spet - otrok je oseba. Ni del matere. Otrok sme na letalo, otrok sme na morje, na smučanje, na izlet in ni vsak izlet mučenje otroka in materinstvo poscana plenica in zamaščen trebuh.
Zaradi otroka ne bom nehala hoditi na kavo, predstave, vaje, v savno, na morje, ne bom nehala brati, smučati, kolesariti, teči, se briti in lakirati nohtov. Vse to bom počela ob/z otrokom - in ta otrok ima tudi očeta, 2x babico, 2x dedka, 20x prijatlce, tete, strice - in ni vrag, da jaz ne bi mogla it na predstavo.

Ja, mamica se prebuja v meni.

[Led Zeppelin]

Jaz sem sama sebi čisto dovolj. Otrok že od majhnega nisem želela met, potem sem pa še zvedela par let nazaj, da jih itak ne morem met, ma men je to tok super no Kok je še v življenju drugih stvari...tudi stikov z otroci se že od vedno na veliko izogibam, ker mi ne paše in se počutim neumno.

Dobro da ni imel tvoj oče takšnega mišljenja ...

Neumestna kolega

[čuftika]

Ko pač začutiš da si otroka želiš in ko imaš pravega partnerja ob sebi, takrat je pravi čas.
Če ne mučkaš predolgo v iskanju želje ali partnerja in si še v rodni dobi, je itak odlično. Drgač pa če se spomniš pri 40-ih ali še pozneje da bi imela otroka, je vprašanje kako hitro bo ženska zanosila in ali ji bo sploh uspelo.

Če sm zelo iskrena, dvomim da bom kdaj imela otroka, da bo nekdo tko super-duper da si bom želela z njim skreirat novo bitjece, plus vse druga kar otrok prinese - trenutno vidim bolj minuse kot pluse:
* spremembe telesa (strije, kg...)
* porod
* zbujanje ponoči
* dojenje, ki naj bi blo tut boleče, moja mami pravi da celo bolj kot porod, pa nima ravno nizek prag bolečine
* nosečnost (morebitna slabost, nič vina, nič športa, nič smučanja)
* sprememba v življenjskem stilu (npr. z malim otrokom ne moreta oba istočasno smučat, en ga mora merkat...)

Če se mi otrok ne ponesreči, ga bo vsej verjetnosti ne bo imela (za splav nisem). Otrok nič ne vpraša, otrok zahteva svoje, tisto kar potrebuje. Največja preizkušnja za partnerstvo je ravno rojstvo otroka.

[T00Mika]

Sama sem mnenja da sta samo dve opciji..ali si za otroke (si to želiš), ali pa enostavno nisi.
Tista vmesna razmišljanja, ki jih ima kar precej ljudi - ker ga ima kolegica/kolega, ga bomo pa mi tudi imeli in razmišljanje (dejstvo), da se pač otroke "mora" imeti... me pa zelo begajo, kaj sploh takšni ljudje razmišljajo, če sploh kaj. Se sploh zavedajo vse odgovornosti, stroškov in vsega kar prinese to malo bitje? Verjetno ne..in otroci takšnih staršev se mi smilijo, ker so dostikrat prikrajšani za marsikaj..

Se pa ne strinjam (povsem) z zadnjim postom in prav moram komentirat. Sprememba telesa (kg, strije) - kdo pa pravi, da se ne more mamica spravit nazaj v formo. Sama nisem med nosečnostjo "pridelala" niti ene same strije, po porodu sta mi ostala 2kg viška in tudi teh dveh se bom znebila. Otroka sem si res želela, pripravljena sem bila na marsikaj (čeprav je na trenutke šok glede postave), se potem enostavno sprijazniš, misliš in cel neučakan čakaš to malo bitje, da se rodi in po porodu, ko se začne neko novo obdobje, slej kot prej začneš razmišljat tudi o tem, da poskrbiš zase (da se vrneš v formo in pridelaš nazaj svojo postavo- seveda tako ne razmišljajo vse ženske, sama pač veliko dam na to in potem me ene mamice gledajo, kot da sem priletela z marsa ..)
Kar se tiče dojenja, je ful odvisno od ženske..ali ima mleko, koliko se je pripravljena potruditi, da dojenje steče itd.
Zbujanje ponoči, to je pač del tega do določenega meseca in seveda ob vseh bolečinah in težavah.
Nosečnost je pač obdobje, kjer se res moraš odpovedat določenim zadevam. Vendar, ko si v tistem obdobju, ko si želiš bitja, ki raste v tebi - ko bi zanj naredil vse, ti ni prav nič težko. Tudi samo razmišljanje se ti glede tega zelo spremeni in nasplošno se ženska res spremeni. Ampak dokler tega ne doživiš - teh občutkov ne poznaš.
In z zadnjo alinejo se popolnoma strinjam,življenje se spremeni. Partnerja se morata znati prilagajati in potrebna je kar precejšnja organizacija, ampak se da-samo če se hoče. Otrok ima mamo in očeta in če se oba zavedata te vloge, potem je materinstvo/starševstvo lahko čudovito.
Sama sem bila mnenja, še preden sem postala mamica in sedaj ko to sem-sem moje mnenje ni spremenilo, da ne živiš za otroka, ampak živiš z njim.
Mene osebno otrok na nek način dopolnjuje, me dela samozavestnejšo in kar je najpomembnejše - osrečuje.

Sama sem oboževala otroke, še preden sem imela svojega..jih tudi sedaj. Ampak ko imaš svojega, je to povsem druga zgodba. Ampak šele sedaj dejansko vidim, koliko časa/nege/pozornosti/truda potrebuje in ne ni mi problem tega dati, ker uživam v tem.. ampak da bi se pa odločila še za drugega, ker to pričakujejo ostali (sorodniki) (ker bi bilo fajn da ima bratca/sestrico, da se lahko s kom igra - ja samo za to bomo imeli še enega, dva otroka ja ), bom pa 5× premislila - če sem pripravljena na to, če si dejansko želim vsega tega, če/ko se boma odločila za ta korak. In nekateri sploh ne razumejo, da otroka imeti ni samo, da spraviš na svet, mu daš nekaj za jesti/piti, kupiš nekaj igraš in to je to. Kaj pa življenje ki teče vzporedno s tem..od službe, do uživancije in vsega kar si želiš še doživeti v življenju? Ljudje pozabljajo nase in prav nič se ne čudim, da so nekateri naveličani vsega, če pa živijo tako, kot to pričakuje okolica/kot se kao spodobi..