Priznam da... #19

[Led Zeppelin]

-* jutri naredim delo, grem na Šmarno goro, grem na triple cheesa, v knjižnico in potem en večer z kupom tujcev.

Je bilo kul.

-* hodim po Ljubljani, in vidim dva kolesarja ki se zaletita na polno (oba v polni hitrosti, brez sekunde zaviranja), krivec je bil tipični ljubljanski douche, hvalabogu si je sesul svoje zobe. Drugi leži na tleh, in ga gledam, in itak se je totalno polomil...gleda svoje ude, in samo pade na stran in ima epileptični napad.
Podložimo glavo, pogledamo če ima proste dihalne in potem gledaš človeka kako mu dela.
Vse vredu, reševalci zrihtali, ampak tole je že tretji epileptični napad ki sem ga gledal letos.
-* moral resno obnoviti svoje znanje, tečaj imam narejen, ampak...to hitro pozabiš.
-* Nizozemska zrihtana.
-* je Westworld huda serija, sem mislil da bo povprečna. I was dead wrong.
-* sem nabral ajmar kostanja, in sedaj ga bom pojedel.

[Exit]

* danes je svetovni dan duševnega zdravja. nikoli nisem bila pretirano pozorna na duševno zdravje... vse do tega leta, ko se je enostavno preveč nabralo, preveč slabih stvari, preveč razočaranj. samo po sebi se mi ni zgodilo nič slabega, vendar se mi je nakopičilo, in s starimi miselnimi vzorci, načinom delovanja, se s tem nisem mogla soočiti. in se je nekaj preprosto zlomilo v meni. že od nekdaj sem bila bolj nagnjena k bolj depresivnim mislim, k otožnosti, pretiranemu "sekiranju"... vendar je doseglo vrhunec, ko sem res na nek način dosegla dno. dva meseca črnine, neprestanega joka, tesnobe. dva meseca nisem vidila sploh luči, nenehno borila s sabo. tudi terapije pri psihoterapevtki mi niso več pomagale. pogovori s prijatelji, podpora moje krasne mame. nič. in sem se tako odločila poiskati še pomoč v obliki antidepresivov. ni bilo lahko. dlje časa sem se borila s tem, da bi jih sploh začela jemati. da sem dejansko tako "nizko padla", da si moram pomagati s tabletami. pri obisku zdravnice so me oblile solze, počutila sem se totalno nemočno, sram me je bilo. vendar sem danes srečna, da sem se za to odločila, ker opazim pri sebi, da se boljše počutim, da ni več tega nenehnega nihanja razpoloženja, da sem se stabilizirala. hkrati mi je psihoterapija pomagala pri opazovanju same sebe; to zahteva veliko samorefleksije. nenehno se lovim, zakaj nekaj počnem, zakaj tako razmišljam, kaj moram spremeniti itd. je utrujajoče, vendar se počasi vidi napredek. na to me opozarjajo tudi bližnji. počasi počasi je boljše, pride kdaj tudi kak dan, teden, ko se zlomim, in se komaj vstanem iz postelje, da grem delat. dnevi, ko me tesnoba drži za srce, da si ne upam zadihat. ampak je bolje.
skratka. malo sem se izpovedala, tisti, ki ste dlje časa na forumu, se tako ali tako na nek način soočeni z mojo zgodbo, ker sem vmes o tem poročala o tem kaj se mi dogaja. hotela sem pa tu deliti mal bolj obširno zgodbo, da se mogoče kdo najde v tem, nekomu pomaga, kakorkoli.

[somebody]

Ob prebranem lahko rečem le: in srečno naprej!

[Led Zeppelin]

Exit:

[Led Zeppelin]

-* obnovljena okna izgledajo super, kupil nova tesnila, menjal ročaje, naoljil vse dele, 3x prebarval.
-* sem ven peljal eno punco, ki je luštna, čedna, izobražena, iz vzhodne evrope, špreha slovensko, obožuje Slovenijo...na dejtu sem ji bil všeč, ampak komunikacija z njo je pa nemogoča. Pomoje bi prej kupil jedrski material, zgradil rampo, kupil nosilno glavo in naredil 3. svetovno vojno, preden bi lahko z njo uskladil urnike.
-* sem se v zadnjem mesecu bolj angažiral na temu področju, in je bilo zabavno, sam sebe sabotiram s tem da sem kao osredotočen na eno stvar, in nočem imeti nikogar ali nobenih pizdarij...potem pa igram igrice in čačkam muda.
-* že dalj časa pišem esej, ki bo definitivno prvi ki bo objavljen, in v njem sem totalno iskren glede sebe, potovanja, kaj mi je bilo dano, kaj sem zafukal, kaj mi je uspelo in kako gledam na svet. Nočem da ljudje ki bi me kdajkoli brali, mislili da sem nek happy to guy, garač ki je scal kri ali nekdo ki išče neko višje stanje. Sem spucal podstrešje, pregledal svoje motive in če me bo brala samo moja soseda, hočem da so temelji iskreni, četudi stojijo na kupu dreka .
-* sem prebral nekaj potopisov v zadnjemu času, in vsi se začnejo z isto štorijo, bil živahen otrok ki je plezal po drevesih in je bila domača gmajna premajhna, zato je šel na potepanja. Jaz: Gledal TV , šel občasno ven, neprestano spraševal stvari, dvomil v avtoriteto, pojedel 4 mehko kuhana jajca na dan.
-* grem jutri po pico v Leclerca, kraško, ameriško solato in en kozarec vina. M m m.
-* grem nazaj delati atomsko orožje

[_patchouli_]

- Imam poln k***c letališč. Za mano je 16. let v dobrem letu dni in še en čezcelinski me čaka čez 2 dni. Potem pa mogoče še 2 v decembru, če prej ne pustim službe. Poln k***c imam stevardes, ki mahajo z varnostnimi pasovi (liek, kdo ne zna varnostnega pasu zapret?!) in rešilnimi jopiči (lol, dejte mi padalo, plavat znam, ne znam pa letet), nevzgojenega folka, s katerim si moraš deliti mali prostor, smrdljive letališke hrane, drage kave na letališčih, Marley & Me, folka, ki se zasidra pred polnilnimi postajami in hkrati polni za cel big bang nenujne elektronike, letališkega wifija, čakanja po letališčih...
- Da imam počasi dosti tudi tega občutka, da sem nekje vmes. Med Slovenijo, Bangladešom in vsemi ostalimi destinacijami, kamor potujem. Nisem doma v Sloveniji, ker se ne spomnim več niti imen avtobusnih postaj v Ljubljani, kjer sem se redno vozila s trolo. In nisem doma v Bangladešu, ker bom tam vedno tujec. Ko samo potuješ, je kul, ker se ti tistih x tednov ali mesecev ni treba ukvarjat s tem, kam sodiš. Si vedno v gibanju, vedno le opazovalec in gost in niti ni dileme. Potem greš pa domov in skočiš na 20-ko in veš, da moraš dol na postaji Kardeljeva ploščad.
Jaz pa vedno govorim, da grem domov. In ko pridem tja, je "domov" spet nekje drugje.
Jeba.
- Se grem pa vsaj jutri napit z bestiko (končno! po hm, 4 letih?) in v ponedeljek bom videla mojega mačka, ki me najbrž ne pozna več.

[Mishela]

*imam nov tattoo in je prelep čisto sem zaljubljena, komaj čakam na novega, čeprav priznam, je blo kar muka več kot 2 uri tam sedet, kaj šele da bi mela kakšnega ko traja tetoviranje 5-6 ur

[Led Zeppelin]

-* moj brat že dva dni spi v dnevni, in ga danes vprašam zakaj, in se mu je mačka posrala na posteljo.
HAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHA.

[Led Zeppelin]

-* bleh, Lpool-Man U je bila drek od dreka tekma. Bleh.
-* sem pojedel preveč kostanja
-* je una vzhodnjakinja kul, je zelo ženstvena, pametna in vidi se da jo nočeš razjeziti, ker ima ostrino, po drugi strani je pa zelo nežna, artikulirana in zabavna.
Itak sem šel po poljub, ki je bil nekaj na pol, zdaj pa ne vem, a se bova še testirala, ali se bova poslovila. V glavnem, zelo zabavno, dating je zabaven, nesigurnost je kul.
-* je en moj kolega spet začel rant da vzhodnakinje in južno američanke so prave ženske, Slovenke in zahodna kultura je pa v propadu. Po mojemu mnenju, je razlika med posamezniki večja kot med pripadniki narodov, on je Lojze tukaj, v bolj mačo državah bi bil pa še večji.
-* trenutno lakiram strop, se lepo sveti, potem pa na nova vrata.
-* je bil dan k***c, upam da do konca tedna dobim pozitivno novico, drugače sem fucked...ampak, bomo že.

[Flavij]

...
-* me je danes ena Američanka vprašala, če imamo v Sloveniji kakšne spooky houses, te informacije nisem vedel, razen policijski muzej ima nekaj kul stvari. Potem je povedala, da ko potuje, da rada izkusi strašljive stvari, jaz sem ji rekel naj gre na Bližnji vzhod in pokaže svoj pasuš.
...

http://houseofhorrorseu.weebly.com/
V Ljubljani pa jo usmeri na nekdanjo Slovensko, kjer jo bodo preganjali podivjani kolesarji ali pa v mesto duhov - Stožice. Tukaj so še Bellevue, okolice Metelkove...

...
Priznam, da... je točno čez tri mesece božič!-v Tediju je že božični sejem, če se je komu odfrčkulalo in si želi septembra kupiti okraske za na smreko ...

Sem že na začeku septembra v Hoferju in Müllerju kupil nekaj okraskov!

...komaj čakam na letošnjo JL reklamo!

...bi bil oče ponosen name, čeprav smo izgubili.

...se mi pogosto sanja o očetu.

...sem v zadnjem času že kar sumljivo uspešen pri trgovanju.

...nisem pričakoval, da bo toliko forumašev na NMN. Ne pozabite na decemberski Makkon!

...sem si v celem poletju kupil samo 1 kepico sladoleda.
Upam, da je rahlo zmedena punca potem našla Orlovo in angleško govoreči gospod Flajšmanovo.

...so Haribovi bonboni Waldgeister res dobri. Dišeča lakota! Nič čudnega, da so dobili nagrado za živilo leta.

[hayley]

-sem trenutno precej mrtva
-je zadn čas s tipom vse narobe,ful poredko se vidiva in njemu kot da je vseeno.. ,upam da se to kaj izboljša..
-mi manjka sexa
-grem malo zaspat do treninga

[Led Zeppelin]

-* huh, sem finančno preživel...in po enemu letu crkovanja na obroke bom sedaj lahko vsaj malo zadihal.
-* sem se v zadnjih dveh letih naučil tole o sebi na finančnemu in kariernemu polju:
A: extremno impulziven
B: z lahkoto odkorakam od vsega in požgem vse mostove
C: pri 26ih opravljal toliko različnih del, kar kaže da imam ali probleme z obvezo (jup), ali pa da sem porno igralec Johnny Sins.
D: moram nujno delati v smer samozaposlitve ko pridem iz potovanja, sem preveč trmast, preponosen, in na dolgi rok bom imel vedno probleme z grajenjem gradov drugih.
-* imam kup super uspešnih prijateljev, in včasih me resnično stisne panika ko pogledam dosežke. Potem pa se zbrihtam in se spomnim, da ima vsak svoje želje, standarde, in da se ne moremo primerjati ker smo ultimatno drugačni. Sem pa vesel za njih, in nikoli ne zavidam, me samo motivira, in upam da bom kljub svojim željam lahko nekoč tako finančno stabilen. Lovljenje nečesa je kul, ampak še zmeraj hočem imeti familijo in ne crkovat za denarjem.
-* si počasi v glavi že rišem potovanje, letim v Iran, sem tam dva meseca, letim v Istanbul, od tam v Gruzijo in Armenijo, to mi vzame še mesec in pol, let nazaj v Istanbul, od tam v Krigizijo,en mesec tam, nazaj v Bishkek, let v New Delhi, in potem oktobra v Nepal, kjer se prešeta Anapurna circuit in je prvih pol leta sklenjenih.
Iz mojih ust v Božja ušesa!
-*se moram izogibati držav z dragimi vizami, regijah v katerih je ISIS , in mislim realno da je za prve pol leta ful preveč hikinga . Z fotrom gledava najvišjo točko Anapurna circuita, aham 5400m, that is normal. Uh, po Nepalu bi šel pa rad v Rajahstan.
-* upam da bom videl vse te stvari in več, in da sem bom res začudil svetu, da se bom ustavil in za trenutek popolnoma pozabil nase in bil popolnoma investiran v tisti trenutek, in se počutil majhnega.
-* na Caminu sem nekoč zgodaj zjutraj zapustil Castrojeriz, za mano je vstajalo sonce in obsijalo ruševine Templarjevega gradu. Bil sem popolnoma izčrpan od 48km ture iz prejšnejga dne, slabo sem spal in še slabše jedel.
Počasi sem se vzpenjal na planoto in sonce me počasi ogrevalo, in ko sem prišel na vrh ni bilo tam popolnoma ničesar, ravnina, kamenje in cesta.
Ampak, bilo je nekaj najlepšega kar sem kdajkoli videl, za mano jutranje sonce, pred mano pa luna in vijolična svetloba.
Usedel sem se na sredino poti in samo gledal, in nikjer na svetu ne bil takrat raje kot tisti trenutek tam.

[Veerle]

-* upam da bom videl vse te stvari in več, in da sem bom res začudil svetu, da se bom ustavil in za trenutek popolnoma pozabil nase in bil popolnoma investiran v tisti trenutek, in se počutil majhnega.

Plan je kul, kakor tudi zgoraj citirano.

* grem čez dva meseca malo po Indiji in mi gredo na živce stereotipi o tem, kako se bom vrnila razsvetljena Ne zanima me duhovnost, zanima me Indija, njena barvitost, lepota, vonj in ljudje. In hrana, jo že pogrešam.

* sva šla s fantom narazen, edino pravilno, ostajava prijatelja, nobene drame

* si poenostavljam življenje, de-clutter je kul

[Exit]

* en party-free vikend. i did it. im proud.
* po dveh mescih k sem bla sama v flatu, mi je rahlo mučno met cimre. sn vsaj tok lucky, da sem vsak vikend sama, but still. prišla do zaključka, da sem totaln clean freak, in da čisto pop*, ko ni tipi topi pospravljeno. vendar se zavedam, da sem js v tej točki malo preveč zahtevna, in sem zato tiho...
* v prejšnem tednu sem mela tko čudno reakcijo na nek dogodek, totalno čudno. sploh težko opisat, ker ne vem kaj je botrovalo tej reakciji. in še nekaj čudnega: en dva tri sem se spravla k seb. oboje čudno. hm
* sem danes po dlje časa oblekla ene stare hlače, k so me vedno stiskale. guess what. they are a bit too big for me now oooh happy days <3
* mam naplaniran kul večer. osvežilna čistilna maska za obraz, prebrat knjigo do konca, sigur ros poslušat. po tem pa še mal narcose gledat. aww yiss.
* sem dobila dodatno službo. wuuuu več denarjaaaa.
* končno lahko rečem, da sem se zaštekala s sodelavci, mamo že interne fore... pa vidim, da me cenijo, ker sem res pridna, učinkovita, in mi nikol ni problem kej nardit.
* se moram angažirat za prostovoljno delo ta teden.
* me je ena kolegica rahlo razočarala. dosti ima za povedat o eni svoji kolegici (dobr je, sj vsi kdaj mal pošimfamo; sam to je že maybe mal tumač), a pol vidim njune skupne slike... what? naslednjič, ko bo začela kej šimfat, jo bom kr prekinla, kr se mi res ne da tega poslušat. srednješolske fore at its finest.
*

[saarijarvi]

^^ Jaz bi tudi sla v Indijo

- Mhm, z mojim trenutnim đeparcem ne morem niti do centra, 1,20€ za moneto.. pff..
- Je bila Svedska prelepa, skoda edino, da sem prisla ob napacnem casu.. Moram nujno iti se enkrat, spomladi ali poleti, ko ne bo tako sivo in mrzlo. Sicer pa lustno mesto, cudovita pokrajina, najepsi prizor dozivela ob poti na letalisce, ko si z viaduktov od dalec gledal na celo mesto, jezera, rdece hiske in neskoncne pisane gozdove, na katere je (prvic v tistem tednu) sijalo sonce
- Da sem ze prej poznala stereotip, ces skandinavci so zelo hladni in zadrzani.. Konkretno sem se nasmejala prvemu vtisu, ki sem ga dobila ob prihodu v Stockholm: Zvecer stojim pred lokalom in cakam na kolega, mimo pride tipicni Sved (beli lasje in obrvi, lica rdeca od mraza) in me vprasa za vzigalnik. Posodim mu vzigalnik in glede na to, da sedaj sama stojiva pred lokalom, seveda zacnem nek light conversation.. Nakar se tip opravici z besedami: ''Sorry, but i'm very shy'' in obrne stran
No ja, po nekaj sekundah sem se mu ocitno zasmilila in se je odlocil, da bo vseeno rekel par besed.. Izkazalo se je, da je porocen in oce dveh otrok, go figure
- Da imam dela za 3 karjole, energije pa niti za dvigovanje skodelice caja. Ni mi jasno, kje sem izgubila slamico.