Življenje z angeli

Ena takšnih zgodb je življenjska zgodba Lorne Byrne, ki je vse od svojih najbolj rosnih let obkrožena z angeli. Zaradi te svoje 'posebnosti' je imela avtorica prvenca Angeli v mojih laseh nemalo težav s svojim vmeščanjem v družbo 'normalnih'.

"Pozno sem spregovorila, toda z angeli sem se začela sporazumevati že zelo zgodaj. Včasih smo uporabljali besede, ki so razumljive nam, ljudem, drugič pa besede nismo potrebovali, saj smo drug drugemu brali misli. Prepričana sem bila, da vsi drugi vidijo, kar vidim jaz, nato pa so mi angeli rekli, naj o njih ne pripovedujem in naj bo to, da jih vidim, naša skrivnost. Dejansko sem jih več let ubogala in jih obdržala zase."

Lorne pa to ni obvarovalo pred stigmo drugačnosti.

Njena mati je kmalu po rojstvu ugotovila, da je deklica nenavadno zamaknjena v svoj svet, in ko je bila stara dve leti, naj bi zdravnik njeni materi povedal, da je najverjetneje duševno zaostala. In čeprav so ji 'počasno pamet' pripisovali tudi nekateri njeni učitelji, je deklici vsake toliko le uspelo dokazati, da se odrasli v svojih predsodkih še kako motijo.

To, kar je Lorno delalo tako drugačno od drugih ljudi, je bila zgolj sposobnost, ki je v latentnem stanju v resnici lastna mnogim:

• "Dejstvo je, da angele in duhove vidijo vsi dojenčki in malčki, dokler ne spregovorijo. Otrokom , ki že razumejo in govorijo, ljudje začnejo dopovedovati, kaj je res in kaj ni, in če torej stvari niso trdne kot njihove igrače, jim je rečeno, da so zgolj namišljene. Mladi skozi vzgojo izgubijo sposobnost, da vidijo in ohranjajo stik z duhovno razsežnostjo. Ker se izobraževanje dandanes začne prej, se z angeli pogovarja manj ljudi."

Po pričevanju Lorne Byrne naj bi angeli tudi ne bili zgolj enovrstni, temveč jih je nešteto vrst. So torej kot snežinke, ki jih je praktično nemogoče prešteti, a jih je žal tudi veliko 'brez dela'.

• "Po najboljših močeh se trudijo pomagati, toda včasih ne morejo vzpostaviti stika z ljudmi. Predtavljajte si več milijonov angelov, ki lebdijo v zdraku! Angeli so povsod in za to, da pomagajo, vendar se ljudje trudijo preživeti na lastno pest in se ne zavedajo angelske navzočnosti."

Čudovito sobivanje prav tu in zdaj!

In kako bi bilo videti življenje, če bi se njihove navzočnosti zavedali?

Če gre verjeti Lorni Byrne, bi bilo zelo verjetno podobno čudoviti seriji avantur slikovitih srečanj in druženj z duhovnimi bitji najrazličnejših velikosti in oblik. Angeli varuhi bi se nam predstavili kot žareči in velikokrat popolnoma oblečeni v zlato, srebrno, modro ali pa kombinacijo več različnih barv, medtem ko bi duhove umrlih videli skoraj kot običajne ljudi, le da bi se od živih razlikovali po bleščavi avri okoli njihovega obličja.

Naša življenja bi bila tudi polna zanimivih anekdot, tako kot je Lornina biografija polna fantastičnih prigod, ki jim je skupno to, da v praktično vsaki od njih nastopajo angelske entitete.

'... stala sem zraven matere in slišala šepet angelov: "Bodi pozorna na gospo, ki prodaja sadje."

Ubogala sem in zagledala njenega angela varuha, ki je stal tik za njo. Bil je popolnoma enakega videza in oblečen v popolnoma enaka oblačila kot ona: bil je ves bleščeč in imel je čudovit nasmeh. Pomežiknil mi je. Mati je prosila žensko z anekaj jabolk, hrušk in banan. Medtem ko je zlagala sadje v rjavo vrečko, sem opazila, kako je njen angel mahal s prstom v znak neodobravanja.

Posvetilo se mi je, da ženska materi podtika gnila jabolka, njen angel jo je poskušal pregovoriti, vendar ga ni poslušala. Angel je še naprej mahal s prstom. Nisem mogla ostati resnega obraza in sem se glasno zahihitala. Ženska me je ošinila z ostrim pogledom. V njenih očeh sem razbrala, da je vedela, da sem jo zalotila pri njenem početju. Nenadoma se je vrečka strgala in jabolka so padla na vse strani. Ženska jih je poskušala ujeti, ob tem pa je prijela prav eno od gnilih jabolk! Vedela sem, da to ni bilo nobeno naključje. To je bilo delo njenega in mojega angela, kar me je še bolj spravilo v smeh.

Mati je opazila gnilo jabolko in rekla: "Upam, da mi ne dajete gnilega sadja."

Ženska je zanikala materine očitke in me ošinila z očmi, polnimi krivde, medtem ko je polnila novo vrečko. Mati ji je plačala in položila vrečko s sadjem v nakupovalni voziček. Ravno sva odšli, ko je ženska s svojim težkim dublinskim naglasom za nama zaklicala: "Oprostite, gospa!"

Mati se je obrnila in videla, da branjevka v roki drži še eno vrečko. "Izvolite, gospa! Še malce sadja za vaše otroke!" Njen anegel je stal za njo in se smehljal - končno mu je prisluhnila.'

Angelski učitelji in prijatelji za vedno

Lorny Byrne je avtorica treh knjig, svetovno znana predavateljica, duhovna zdraivlka in velika podpornica dobrodelnega gibanja.

Duhovna bitja, ki so jo že v otroških letih seznanjala s pomembnimi nalogami in ji pomagala skozi težka obdobja odrinjenosti, ki jo je s svojo nenavadnostjo povzročala pri ljudeh, do dandanes ostajajo njeni največji učitelji in prijatelji, ki jo vodijo pri njenem poslanstvu.

Njen knjižni prvenec - biografija, ki je postala mednarodna uspešnica, Angeli v mojih laseh - prinaša predvsem svež in zanimiv vpogled v življenje, ki se ne le zaveda obstoja angelskih entitet, temveč je tudi živo pričevanje o čudovitem sožitju z njimi.

Knjiga, ki je prevedena v 26 jezikov in gre za med s prodajnih polic več kot petdesetih držav sveta, je luč sveta ugledala ravno pravi čas. Zdi se, kot da svet navkljub siceršnjemu razrastu skepticizma in cinizma še nikoli ni bil bolj pripravljen za takšne vrste branj, saj ljudje v stanju vse obče prisotnih občutkov osamljenosti, izoliranosti in brezupa bolj kot kdajkoli potrebujejo prav takšne zgodbe. 

Knjiga je pred dnevi izšla v slovenščini pri založbi Primus.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord