Jožica Leskovar: Pokaži mi svojo pisavo in ti povem, kdo si!

16. 2. 2011

Našima podrubrikama Cosmo Astra – astrologiji in numerologiji – se te dni pridružuje nova rubrika: Vprašaj grafologinjo! Dežurno pero rubrike bo Jožica Leskovar, priznana grafologinja.

Grafologinji boš:

  • fotografijo vzorca svoje pisave (zaželenih je vsaj nekaj na roko napisanih stavkov in to na brezčrtanem papirju)
  • in svoje vprašanje (in vedi, da bolj kot bo to konkretno, bolj konkreten bo lahko tudi njen odgovor)

... postavila kar tukaj, prejet odgovor pa poiskala in prebrala tukaj.

V to, da boš svoje vprašanje zastavila zares kompetentni osebi, pa te bo zagotovo prepričal naš naslednji Astro intervju ...

... z Jožico Leskovar, grafologinjo!

Jožica Leskovar, ki jo boš (če si boš zaželela bolj podrobne analize pisave oz. bolj osebnega svetovanja) našla na jozica.leskovar@gmail.com ali na Facebooku, je študij grafologije zaključila pod mentorstvom dr. Andreja Zagheta, psihologa, psihoterapevta in grafologa, in grafologinje Magdalene Metelko:

“Tako sem imela edinstveno možnost spoznati različne svetovne grafološke šole: italijansko, francosko, angleško in ameriško, kar mi omogoča, da lahko pisca ‘vidim’ iz različnih perspektiv. Za tiste, ki o grafologiji ne vedo kaj dosti, naj povem, da se grafologi večinoma specializirajo za eno grafološko smer, sama pa rada raziskujem in ustvarjam svoja grafološka dognanja, zato tudi želja po čimvečji informiranosti o tistem, kar so moji predhodniki že ugotovili iz pisave. Sicer se ukvarjam tudi z Bachovo cvetno terapijo, a o tem kaj več kdaj drugič.”

O tem, kaj sploh je grafologija in kaj vse je mogoče z njeno pomočjo spoznati o človeku, pa v nadaljevanju ...

V&O

Astro: Kje in kdaj ste se prvič spoznali z grafologijo in zakaj vas je tako pritegnila?

Jožica: Začetkov se niti ne spomnim. Dejstvo je, da je grafologija zadnjih trideset let postopno počasi prihajala v moje življenje in na koncu tu tudi ostala. Misel, da se bom tej vedi resno posvetila, je dokončno dozorela pred dobrim desetletjem in od takrat praktično ne mine dan, da raziskovanju pisave ne bi posvetila vsaj nekaj svojega časa.

Astro: Kaj je pravzaprav grafologija? Je to prvenstveno veda o pisavi ali veda o človeku - nekakšna podzvrst psihologije, ki se v pisavi zgolj zrcali?

Jožica: Izvrstno razmišljanje. Da, grafologija je veda o pisavi, skozi katero pa se zrcali psihološki profil človeka. Lahko bi rekli: pokaži mi svojo pisavo in povem ti kdo si. Za analizo rokopisa imamo dve izhodišči: sistematiko pisalnih znakov in teorijo izražanja, po kateri te znake razlagamo. Pisava je popoln izraz bodisi harmonije ali disharmonije naše duše in telesa. In prav vsaka kretnja roke, s katero tvorimo posamezne poteze, izraža naš temperament, čustva, gibčnost, skratka trenutno energetsko opremljenost človeka. Vendar, če želimo svoja dognanja o pisavi tudi primerno interpretirati, se moramo pri tem vedno opreti tudi na znanja psihologije in široko splošno razgledanost.

Astro: V čem vidite največjo kvaliteto grafologije?

Jožica: ... v tem, da je z analizo rokopisa mogoče povsem nepristransko razbirati piščev značaj. Pisec namreč ne more neposredno vplivati na grafologa, kot laik pa tudi ne more predvidevati, prilagajati ali potvarjati dejstev. Pri osebnih analizah to niti ni tako zelo pomembno, se pa izkaže za še kako koristno pri kadrovskih zadevah. Kandidat namreč ne more predvideti, kaj bo grafolog razbral iz njegove pisave in tudi, če bi poznal zakonitosti grafologije, bi svojo pisavo le težko zares uspešno prilagodil situaciji. To, kar bi morda on predvidel kot všečno, bi se kaj lahko na koncu izkazalo kot njegov minus v analizi, saj ne more predvideti, katere osebnostne lastnosti so za delodajalca najbolj pomembne.

Astro: Pa je grafološkim analizam moč tako zelo zaupati v tako resnih odločitvah, kot so odločitve o zaposlovanju?

Jožica: Naj kot zanimivost dodam, da sem imela priložnost sodelovati v timu različnih strokovnjakov in da smo pri tistih psiholoških testih, ki smo jih primerjali z rezultati grafološke analize, prišli do popolnoma identičnih ugotovitev. Sama sem svoje grafološke ugotovitve primerjala tudi z nekaterimi psihološkimi testi, kot so timske vloge po Belbinu, konflikti po Thomasu Killmanu, emocije po Plutchiku in drugimi.

Astro: Kaj vse o piscu teksta razkrije njegova pisava?

Jožica: Omogoča nam odkriti talente, inteligenco, motivacije, strahove, sposobnosti za poklic, osebno zrelost, vidike medsebojnih odnosov, čustveno odzivnost in še  mnogo več.

Astro: Se pisava spreminja? Dnevno? Kaj pa skozi leta?

Jožica: Marsikdaj mi kdo reče ‘tako grdo pišem’ ali pa ‘moja pisava je vsakič drugačna’. Prvi se pravzaprav ne zaveda, da ravno ta lastnost govori o gibčnosti njegovih misli, reakcij in temperamentu, drugi pa ne, da imajo vse njegove pisave skupno rdečo nit, ki je izraz njegovega bistva.

Astro: Zanimivo, tega zagotovo mnogo laikov ne ve. Pa bi s spremljanjem spreminjanja pisave skozi čas lahko morda naredili tudi kakšen povzetek spreminjanja - morda kar ‘evolucije’ - duha pisca?

Jožica: To o evoluciji duha pisca je še kako izvirna misel. Ste kdaj opazovali pisavo otrok? Pomislite, vsi se učijo enakih potez, pa vendar vsakdo razvije svoj način pisanja. Nekateri začnejo odstopati od šolske predloge že pri 10-ih letih, nekateri šele v pozni puberteti. Vsakdo pa se v dobi odraščanja poigrava vsaj z načinom podpisovanja, s čimer nezavedno sporoča v katero smer razvija svojo identiteto. Z analizo pisav pisca iz različnih življenjskih obdobij, v resnici lahko sledimo njegovemu osebnemu razvoju. Obstajajo pa tudi pisci, ki skozi življenje skorajda ne spremenijo načina izražanja skozi pisavo. To so predvsem ljudje, ki so navezani na predvidljivost in rutino.

Astro: Kakšne vrste grafologij poznamo in katera je vam najbližja?

Jožica: Veliko ljudi ne loči med terminoma ‘grafologija’ in ‘ugotavljanje istovetnosti rokopisa’. Tako v medijih mnogokrat zasledimo, da je npr. grafolog ugotavljal istovetnost rokopisov. Verjetno obstajajo strokovnjaki, ki se spoznajo tako na grafologijo kot tudi na ugotavljanje istovetnosti rokopisov, večinoma pa temu ni tako. Grafologija se ukvarja s psihološkim profilom človeka, ugotavljanje istovetnosti rokopisov pa s pristnostjo pisave - ali drugače povedano: ugotavlja ali je neka pisava ponarejena ali ne.

A če se za zdaj pomudiva le pri temi, ki jo dobro poznam, se pravi grafologiji, lahko rečem, da se je slednja razvijala skozi vso zgodovino človeštva. S psihologijo pisave sta se ukvarjala že Aristotel in Konfucij, podlago za razvoj grafološke znanosti pa je dal šele italijanski univerzitetni professor Camilo Baldi, ki je leta 1622 napisal prvo tiskano knjigo o grafologiji. Slovenci smo prvo tiskano knjigo o grafologiji, Človek in njegova pisava, avtorja dr. Antona Trstenjaka, dobili šele 363 let kasnje.

Sicer pa poznamo različne svetovne grafološke šole: nemško, italijansko, francosko, ameriško. Temelji oziroma zakonitosti so za vse enake, razlikujejo se zgolj po sistemu ugotavljanja piščevih značilnosti. Osebno mi je najbližja Morettijeva metoda, saj z njo hitro ugotoviš čustveno poanto pisca, ker pa mi je dano poznati tudi francosko, nemško in ameriško metodo, s pridom uporabljam kar vse.

Astro: Čemu najprej posvetite pozornost, ko dobite v roke vzorec neke pisave?

Jožica: Najprej sama pri sebi razčistim svoj odnos do določene pisave. Grafolog mora izključiti oseben pristop in se ne sme ozirati na to, ali mu je pisava všeč ali ne.

Astro: Gre pri analizi zgolj za discipliniran študij pisave ali se v interpretacijo ‘vmešava’ tudi intuicija?

Jožica: Analiza je načeloma nadvse discipliniran študij pisave, saj posamezne pisalne kretnje tvorijo gotova dejstva. Kljub temu je na koncu od sposobnosti grafologa odvisna tudi kvaliteta interpretacije. Sama se nikoli ne zaustavim le pri analizi pisave, saj bi to pomenilo, da bi ravnala v stilu: ‘Vaš levi naklon kaže, da svoja čustva skrbno skrivate…’, pač pa skušam najti piščevo celoto, pri čemer moram poznati tako njegove šibke kot tudi močne poteze, vse skupaj pa združiti v njegov osebni profil.

Intuicije sicer ne podcenjujem, saj menim, da je pomemben dejavnik v življenju ljudi, lahko pa rečem, da pri grafološki analizi rokopisa ne igra prav nobene vloge. Lahko bi rekli, da je grafologija bolj matematična disciplina kot kaj drugega.

Astro: Kako si ljudje lahko pomagamo s pomočjo grafologije? So od nje lahko kakšne (tudi konkretne) koristi?

Jožica: Tisti, ki sem jim izdelala analizo pravijo, da jo na vsake nekaj časa radi znova preberejo. Najbolj mi je ostal v spominu stavek: ‘Na vsake nekaj preberem analizo svoje pisave, zato, da se znova spomnim, kdo sem.’ Konkretno bi grafološko analizo toplo priporočila vsem tistim, ki se odločajo za poklic, vstop v srednjo šolo ali izbiro smeri študija, ali pa tistim, ki se v zrelejših letih odločajo za spremembno poklica. Tudi zdravstveno stanje človeka se zlahka razbere iz pisave, saj stopnja napetosti, nihanje ritma ali pritiska na pisalno površino ter oblikovne značilnosti pisave povejo marsikaj. Pri tem seveda ne mislim, da vam grafolog lahko pove s katerim organom imate težave, lahko pa vidi ali vam psihična in telesna moč upadata, nihata ali sta kakorkoli nesinhrona. Pri tem ima vpliv negativnih čustev pomembno težo, kar se iz pisave vsekakor dobro vidi.

Primerno svetovanje je tudi ugotavljanje kompatibilnosti dveh piscev (partnerjev) ali družine ali pa pri kadrovanju skupine sodelavcev. Pri ugotavljanju kompatibilnosti npr. družinskih članov je moč ugotoviti njihove značajske razlike, s tem pa neposredno pomagati razumeti drug drugega. Neredko se zgodi, da so npr. trije družinski člani povsem kompatibilni, četrti pa je tista bela vrana, ki kar naprej vnaša stres v družino. Če ugotovimo, zakaj je temu tako, bo medsebojno razumevanje mnogo lažje.

Kadrovske analize oziroma timske vloge pa lahko pri kadrovanju pomagajo do kar najbolj optimalnega izplena kadrov. Mnogokrat pride do nesoglasij in s tem do manjše učinkovitosti predvsem zato, ker pri določitvi timskih vlog nismo pozorni na to, da sta npr. dva sodelavca izrazito vodstvena tipa. Povsem logično je, da bosta težko sodelovala, saj bosta nehote želela ves čas prevzemati vodilno vlogo, zato bosta tudi težko sprejemala ideje drug drugega. Prav tako ne bomo na delovnem mestu, ki zahteva hitrost in dinamiko, zaposlili človeka, ki je primeren za rutinska dela in obratno: pri delih, kjer so potrpežljivost, doslednost in rutina zaželjene lastnosti, bo človek, ki je notranje nemiren in potrebuje dinamično delo, umiral na obroke. In nenazadnje ne gre prezreti tudi dejstva, da s pomočjo grafološke analize lahko ugotavljamo tudi piščevo odzivnost na stresne situacije, kar je v današnjem času še kako pomembno.

Astro: Kakšna vprašanja vam najpogosteje postavljajo vaši klienti? Služba? Se morda želijo osebnostno bolje spoznati?

Jožica: Najbolj razširjeno vprašanje je: ‘kaj se vidi v moji pisavi?’. Škoda. S konkretnim vprašanjem bi pisec od grafologa lahko dobil veliko več.

Največkrat jih zanimajo tudi njihove nadarjenosti. Grafolog lahko odgovori skorajda na vsako vprašanje, ne more pa odgovoriti na vprašanje ‘kaj me čaka v prihodnosti?’, saj nima znanja vedeževalca. Pri otroški pisavi lahko npr. obdela tudi problematična področja. Poleg psihofizičnih sposobnosti, samopodobe, obrambnih mehanizmov, kompatibilnosti, poklicne usmeritve, kadrovskega svetovanja ipd., lahko odgovarja tudi na povsem konkretna vprašanja. Npr.: ‘kakšen sem kot ljubimec?’ J

Astro: Ali grafolog prepozna, da je nekdo zavestno vadil drugačen način pisave?

Jožica: Če bi nekdo zavestno vadil drugačen način pisave, bi se to v začetni fazi po vsej verjetnosti izražalo kot nesproščenost. Kakšno korist bi torej imel od tega? Poskušajte zavestno spremeniti le eno črko v pisavi ali pa npr. povečati ali zmanjšati pisavo, pa boste videli, da to ni tako enostavno. Pri eni besedi bi vam morda še lahko uspelo, če pa bi si želeli privzeti nov način pisanja za vedno, bi se zalotili, da morate ob pisanju na tisto spremenjeno črko kar naprej misliti, vse do takrat, ko bi jo ponotranjili v podzavest.

Naj na tem mestu omenim, da obstaja tudi grafoterapija. To je terapija, ki je namenjena prav tistim, ki si želijo kakšno osebno spremembo. Pisavo je namreč mogoče prilagodi glede na osebnostne potrebe pisca. A grafoterapija je smiselna le v primeru, kadar pisec natančno ve, kaj želi v svojem življenju spremeniti. Okrepiti ali oslabiti določeno značajsko lastnost je namreč lahko še kako nevarno, še posebno če ni podprto s strokovno usposobljenim grafoterapevtom. Rezultat takšne spremembe mora biti čustvena, duševna in telesna harmonija, stabilnost in ravnotežje.

Astro: Glede na to, da vse manj ljudi piše na roke, ali grafologija morda ne izgublja na svoji vrednosti? Naše pisave postajajo na nek način vse bolj okorne, saj te veščine ne uporabljamo več dovolj. Se tudi grafologija morda še razvija (v skladu s potrebami časa in novih znanj) ali njeni postulati veljajo ‘za vedno’ – vedno tako in nič drugače?

Jožica: Ne bi rekla, da vse manj ljudi piše na roke. Tako je vedno bilo. Le posamezni poklici so bili bolj pisoči. Resda je računalnik nadomestil ročno pisanje pisem, a roko na srce, koliko ljudi pa je pisalo pisma pred 30-imi ali 40-imi leti? Ne glede na računalniško pismenost pa si še vedno delamo kratke zapiske, opombe, listke za v trgovino, kratka sporočilca domačim …, tudi v šoli še vedno pišejo na roke in ne pozabimo, da se dandanes, za razliko od prejšnjih let, mladi izobražujejo daljše časovno obdobje in da še vedno, poleg računalnika sicer, pišejo ročno. Če bi gledali s tega zornega kota, bi rekli, da je danes več samoniklo razvitih pisav, slednja je namreč največkrat odvisna prav od izobraženosti piscev.

Sem skratka mnenja, da velja prav nasprotno in da je današnji čas grafologom naklonjen. Pisava v današnjem času postaja vse bolj sproščena, saj v šolah ne poučujejo več lepopisa. V primeru nekaterih starejših pisav velja, da je te veliko težje analizirati, saj so večinoma ‘privzgojene’. Današnji šolski sistem pa otrokom omogoča, da razvijejo svojo pisno identiteto, in kar bojim se tistih, ki včasih vpijejo, da bi bilo treba znova uvesti lepopisje. Sama bi, nasprotno, celo ukinila črtane zvezke, saj so črte vodila, v katere je otrok ujet. Poskušajte svojemu otroku omogočiti, da bo pisal na brezčrten papir in videli boste, koliko svoje identitete in ustvarjalnosti je sposoben prenesti na papir. Naj povem še to, v razmislek staršem, kadar ti otroka karajo, da preveč kraca: Ne skušajte ga za vsako ceno odvaditi kracanja, saj s tem zavirate njegov miselni razvoj. Ravno to kracanje izraža njegove miselne impulze.

Grafologija je tako kot druge vede, živa znanost. Temelji veljajo, a z vsako pisavo pravzaprav prideš do novih spoznanj.

In, ker ste že omenili tipkanje, tudi v takšnih sporočilih lahko ob upoštevanju grafoloških zakonitosti ovrednotimo tipkopis: obliko črk, naklon črk, velikost črk, barvo črk, razmike med vrsticami, debelino pisave … Veliko nam o piscu lahko pove tudi to, kam se pisec podpiše. Je njegov podpis povsem blizu ostalega teksta ali je npr. kar trikrat kliknil, preden se je podpisal? Kakšne razmike uporablja med vrsticami, je v podpisu uporabil drugačen font, so črke v podpisu večje ali manjše in še marsikaj.

Astro: Uf, zares hvala za vašo izčrpnost ;) ... zelo zanimivo. Kaj bi, za konec, še svetovali našim uporabnicam? Kakšen vzorec pisave bo najbolj optimalen za vašo analizo (nekaj vrstic pisave ali le besedo ali dve)?

Jožica: Za analizo pisave lahko pošljejo tudi kakšno besedilo, ki so ga pred tem spontano pisale, a če želijo kar najbolj verodostojne odgovore, naj upoštevajo naslednjih nekaj pravil:

  • pisava naj bo umeščena na brezčrtnem papirju,
  • napisanih pa naj bo vsaj nekaj stavkov.

Vesela bom tudi bolj konkretnih vprašanj, saj se na ta način lahko navežem na srž problema.

Upam, da se bo našla tudi kakšna mamica, ki bo poslala pisavo svojega otroka za poklicno usmerjanje ali pa bo želela primerjavo svoje in otrokove pisave. Predvsem pa upam, da se oglasijo pari. V tem primeru naj zastavijo tudi kako konkretno vprašanje ali izpostavijo problem, ki ga imajo v partnerskem odnosu. Dovolj je, da pošljejo nekaj vrstic svoje pisave in nekaj vrstic partnerjeve pisave, lahko so tudi zapiski, listek za v trgovino, razglednica…

Pustite se presenetiti. Ne bo vam žal.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"