Zimske olimpijske igre - od prvih v Chamonixu do Sočija

2. 2. 2014
Zimske olimpijske igre - od prvih v Chamonixu do Sočija (foto: profimedia)
profimedia

Še malo, pa se v ruskem Sočiju odprejo že 22. zimske olimpijske igre, in ker bo tema v naslednjih tednih pogosto na dnevnem repertoarju, smo v nadaljevanju pripravili mini kronološki pregled vseh zimskih olimpijskih iger doslej, ki lahko postane tvoj mali 'plonkec' za kakšne bistre športne iztočnice, s katerim ga boš lahko impresionirala ;)

Kje so bile in kje so padale nepozabne zmage.

  • 1. Chamonix (1924), Francija

Prve zimske olimpijske igre so bile v osrčju Alp, pod mogočnim Mont Blancom, v Chamonixu. Športniki (skupno 258 iz 16 držav) so nastopili samo v moški konkurenci v 16 disciplinah, v devetih športih – umetnostno in hitrostno drsanje, bob, curling, hokej, tek na smučeh, skoki, nordijska kombinacija in vojaška disciplina – predhodnica biatlona. Nastopila sta tudi dva slovenska tekača na smučkah: Vladimir Kajzelj in Zdenek Švigelj. Največja zvezda iger je bil hitrostni drsalec Clas Thunberg iz Finske, izjemno je navdušila tudi hokejska reprezentanca Kanade.

  • 2. St. Moritz (1928), Švica

V čarobnem St. Moritzu so prvič nastopile ženske, in sicer v umetnostnem drsanju (posamično in v parih), kjer je očarala takrat 15-letna Norvežanka Sonia Heine, ki še danes velja za eno od najboljših drsalk vseh časov. Na igrah ni bilo curlinga in predhodnice biatlona, na novo pa se je pojavil skeleton. Nastopilo je 438 moških in 26 žensk iz 25 držav, med njimi tudi šest Slovencev – vsi v teku na smučeh.

  • 3. Lake Placid (1932), New York, ZDA

Igre so prvič organizirali na drugi strani Atlantika, zato je bila udeležba precej bolj skromna. Skupno je nastopilo le 253 športnikov (21 žensk) iz 17 držav (brez Slovencev). Kot demonstracijski športi so bili na igrah predstavljeni: ponovno curling, dirka s pasjimi vpregami in hitrostno drsanje za ženske. V Lake Placidu je igre odprl Franklin D. Roosevelt, takratni guverner države New York. Najbolj je navdušila ponovno Sonia Heine ter drsalni in zakonski par Andrée in Pierre Brunet.

  • 4. Garmisch-Partenkirchen (1936), Nemčija

Igre je odprl nihče drug kot Adolf Hitler, za katerega je bil Garmisch-Partenkirchen priljubljena destinacija. Prvič so se na igrah predstavili alpski smučarji v moški in ženski konkurenci, in sicer v kombinaciji. Norvežanka Sonia Heine je osvojila še svojo tretjo zlato drsalno medaljo. Iger se je udeležilo 646 športnikov (80 žensk in 17 Slovencev). Prvi pravi večkratni zbiralec olimpijskih kolajn je postal hitrostni drsalec Norvežan Ivar Ballangrud (tri zlate in ena srebrna v Garmisch-Partenkirchen, skupno sedem).

  • 5. St. Moritz (1948), Švica

Prve igre po 2. svetovni vojni in 12-letnem premoru so priredili v nevtralni Švici, Japonska in Nemčija pa nista bili povabljeni. Udeležilo se jih je 669 športnikov iz 28 držav, od tega 77 žensk ter 17 Slovencev. Prva zvezda je bil alpski smučar, Francoz Henri Oreiller, z dvema zlatima in bronasto medaljo.

  • 6. Oslo (1952), Norveška

Prvih iger v Skandinaviji se je udeležila tudi prva Slovenka – Angela Kordež. Nastopila je v ženskem teku na smučeh (na 10 km), ki je bil prvič na sporedu, ter osvojila 16. mesto. Poleg nje so nastopili še štirje Slovenci, skupno pa se je iger udeležilo 694 športnikov, od tega 109 žensk.

  • 7. Cortina d'Ampezzo (1956), Italija

Prvič se je iger udeležila Sovjetska zveza, ki je takoj postala najuspešnejša udeleženka s 16 medaljami (7 zlatih, 3 srebrne, 6 bronastih). Prva zvezda iger je bil Avstrijec Toni Sailer z zmagami v vseh treh alpskih preizkušnjah. Nastopilo je 821 udeležencev (134 žensk). Slovenijo je predstavljalo 13 moških ter Mara Rekar in Slava Zupančič.

  • 8. Squaw Valley (1960), Kalifornija, ZDA

Prvič sta bila na sporedu moški biatlon ter žensko hitrostno drsanje. Organizatorji niso zgradili bob steze, zato je bob pač odpadel. Slovenski športniki na igre niso odpotovali in so tako drugič in hkrati zadnjič izpustili zimske olimpijske igre. Iger se je udeležilo 30 držav, 665 športnikov (144 žensk).

  • 9. Innsbruck (1964), Avstrija

Igre je zaznamovalo pomanjkanje snega. Prva zvezda prvenstva je bila sovjetska hitrostna drsalka Lidija Skoblikova (4 zlate kolajne). Prav tako sta zaznamovali igre sestri Marielle in Christine Goitschel, vsaka z zlato in srebrno medaljo v alpskem smučanju. Prvič je nastopila jugoslovanska (slovenska) hokejska reprezentanca. Iger se je udeležilo 24 Slovencev ter 2 Slovenki: Krista Fenedel in Majda Ankele. Skupno je nastopilo 1092 športnikov, od tega 199 žensk, iz 37 držav.

  • 10. Grenoble (1968), Francija

Igre je odprl takratni predsednik Francije Charles de Gaulle. Nastopilo je 1.158 športnikov, 211 žensk, iz 37 držav. Zvezda iger je bil domačin Jean Claude Killy, ki je zmagal v vseh treh alpskih disciplinah. Slovencev je bilo skupaj 28, od tega samo ena ženska, smučarka Majda Ankele.

  • 11. Saporo (1972), Japonska

To so bile prve igre, organizirane v Aziji. Prvi zlati medalji pa sta na igrah osvojili Španija in Japonska. Zvezdi prvenstva sta bila nizozemski hitrostni drsalec Ard Schenk in sovjetska tekačica Galina Kulakova s tremi zlatimi medaljami. Natopilo je 1.006 športnikov (205 žensk). Slovencev je bilo 23, a med njimi na žalost nobene Slovenke.

  • 12. Innsbruck (1976), Avstrija

Zaradi odpovedi ameriškega Denverja so bile olimpijske igre ponovno v Innsbrucku. Zvezdi prvenstva sta bili nemška smučarka Rosi Mittermaier (mama trenutno vročega smučarja Felixa Neureutherja) ter sovjetska tekačica Raisa Smetanina. Prvič je bila na sporedu kot disciplina plesno drsanje. Nastopilo je 892 športnikov in 231 športnic. Med njimi je bilo 26 slovenskih športnikov in ponovno nobene Slovenke.

  • 13. Lake Placid (1980), država New York, ZDA

Igre je zaznamoval Eric Heiden (ZDA) s petimi zlatimi medaljami v hitrostnem drsanju. Prav tako sta izstopala smučarja Hanni Wenzel (mama Tine Weirather) ter ledeni Ingemar Stenmark. Bojan Križaj je zgrešil bronasto kolajno za 2 stotinki. Nastopilo je 11 Slovencev in 3 Slovenke – Nuša Tome, Metka Jerman in Anja Zavadlav. Nastopilo je 1072 športnikov, od tega 232 žensk, iz 37 držav.

  • 14. Sarajevo (1984), BiH, Jugoslavija

Prvič v zgodovini so bile zimske olimpijske igre organizirane na Balkanu, v Sarajevu. Čeprav so bile odlično pripravljene, nikoli ne bo pravzaprav jasno, zakaj niso bile organizirane v Sloveniji, saj je bil zimski šport v veliki večini domena slovenskih športnikov. Legendi iger sta postala finska tekačica Marja-Liisa Kirvesmiemi ter naš srebrni Jure Franko, ki je osvojil prvo olimpijsko medaljo za Jugoslavijo in Slovenijo. Nastopilo je 998 športnikov in 274 športnic iz 49 držav. Slovence je zastopalo 52 športnikov, med njimi 9 žensk (tudi takrat komaj 15-letna Mateja Svet).

  • 15. Calgary (1988), Kanada

Prve igre v Kanadi so prinesle tudi prvo slovensko žensko medaljo. Mateja Svet je v slalomu osvojila srebro. Alpski smučarji so prvič tekmovali tudi v superveleslalomu ter ponovno v kombinaciji. Zvezdi olimpijskih iger (tri zlate medalje) sta bila nizozemska hitrostna drsalka Yvonne Van Gennip ter ne vedno trezen (Finci so ga že hoteli poslati domov), a vseeno briljanten Finec Matty Nykanen. Nastopilo je 1.423 športnikov (301 ženska) iz 57 držav. Slovencev je bilo 14, poleg Mateje še 3 Slovenke: Mojca Dežman, Katja Zajc in Veronika Šarec.

  • 16. Albertville (1992), Francija

Slovenija je prvič nastopila kot samostojna država. Olimpijski program je postal bogatejši za akrobatsko smučanje (grbine), kratke proge v hitrostnem drsanju in ženski biatlon. Prva zvezda iger je bila ruska tekačica Ljubov Egorova (3 zlate, 2 srebrni). Nastopil je 1.801 športnik (488 žensk) iz 64 držav. Slovencev je bilo 25 (8 žensk).

  • 17. Lillehammer (1994), Norveška

Izjemna naravna kulisa, veliko zanimanje gledalcev, obogaten olimpijski program in učinkovito mešanje kulture, športa in tradicije so bile glavne značilnosti iger. Bile so odlične tudi za slovenske športnike, saj so Alenka Dovžan (kombinacija), Katja Koren (slalom) ter Jure Košir (slalom) prismučali bronasto medaljo. Najuspešnejši sta bili tekačici – Italijanka Manuela Di Centa in Rusinja Ljubov Egorova. Iger se je udeležilo 1.737 športnikov (522 žensk, 20 Slovencev in 5 Slovenk).

  • 18. Nagano (1998), Japonska

Prvič v zgodovini olimpijskih iger so potekala tekmovanja v deskanju na snegu, vrnila so se tekmovanja v curlingu, tokrat v moških in ženskih ekipah, prvič pa so dovolili igrati hokejistom iz profesionalne ameriške lige NHL. Zvezde teh iger so bili: ruska tekačica Larrisa Lazutina in norveški tekač Bjorn Dahli ter Hermann Maier, ki je po brutalnem padcu v smuku osvojil dve zlati medalji. Hokejsko zlato so malce presenetljivo osvojili Čehi. Za Kanado je nastopil najboljši hokejist vseh časov, takrat že ostareli Wayne Gretzky. Nastopilo je 2.176 športnikov (787 žensk, 19 Slovencev in 16 Slovenk) iz 72 držav.

  • 19. Salt Lake City (2002), Utah, ZDA

Ponovno se je na igrah pojavil skeleton, ki je nazadnje potekal na 5. zimskih olimpijskih igrah, leta 1948, prav tako so ženske začele voziti bob. Prva zvezda iger je bila neverjetna Janica Kostelić s tremi zlatimi in eno srebrno medaljo (smuka ni vozila). Za Slovenijo so bronasto ekipno medaljo dobili skakalci v postavi Fras, Kranjec, Peterka in Žonta. Na igrah je sodelovalo 2.399 športnikov (886 žensk, 26 Slovencev in 15 Slovenk).

  • 20. Torino (2006), Italija

Predstavili sta se dve novi disciplini – ekipno zasledovanje v hitrostnem drsanju in kros v deskanju na snegu. Glavni zvezdi sta bila korejska hitrostna drsalca na kratke proge Sun-Yu Jin in Hyun-Soo Ahn. Nastopilo je 1.548 športnikov in 960 športnic (14 Slovenk) iz 80 držav.

  • 21. Vancouver (2010), Kanada

Za 86 kompletov odličij se je potegovalo 2.632 športnikov (1.557 tekmovalcev, 1.064 tekmovalk in 16 Slovenk). Prva zvezda je bila norveška tekačica Marit Bjorgen (3 zlata, 1 srebrno, 1 bronasto). Za Slovence so bile to najuspešnejše igre doslej – Tina Maze (2 srebrni – veleslalom in superveleslalom) in Petra Majdič (bronasta – 5 km sprint).

  • 22. Soči (2014), Rusija

Olimpijske igre lahko sproti spremljaš na našem sestrskem portalu Aktivni.si.

Več tudi na www.olympic.org.

 Najljubši zimski športi za vas. 

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"