Srečo je težko hliniti, jo je pa že mogoče slikati!

18. 10. 2014
Srečo je težko hliniti, jo je pa že mogoče slikati! (foto: profimedia)
profimedia

Novejše raziskave na državni univerzi Ohio so pokazale, da ima lahko človek kar 21 različnih čustvenih izrazov. Njihove raziskave so toliko bolj zanimive zato, ker so vse prejšnje raziskave domnevale, da premoremo le šest čustvovanj.

In ta čustva niso zgolj primarno čista in jasna, saj menda obstajajo tudi mešano nasprotna si čustva, kot sta biti jezno presenečen in ostudno srečen, ki se pojavijo ob konfliktnem čustvovanju. A kar je najbolj zanimivo, ta se dejansko lahko odražajo istočasno. Na primer: lahko si žalostna, ker se je nekaj končalo, a ste hkrati vesela, da si sploh doživela neko izkušnjo.

Zanimiva pa je še ena nadavna raziskava ...

Izrisane čustvene podobe

srečaObsežnost človekovih čustev je posledica čutnih dražljajev, ki prihajajo iz celotnega telesa.

Raziskovalci finske univerze Aalto so povezali dele telesa z najbolj pogostimi človekovimi čustvi in izrisali 'zemljevide' čustvenega doživljanja. Podobe kažejo, da čustvovanja sprožijo odzive po vsem telesu. Stopnja in moč občutkov sta spremenljivi; s toplimi barvnimi odtenki so označeni močni odzivi, s hladnejšimi bolj umirjeni.

Kaj znanost že ve o sreči!

Zadovoljstvo je v evoluciji starodavno čustvo in sloni na sistemu kemičnega nagrajevanja, ki kot biološka spodbuda vzpodbuja ponovitev nagrajenega obnašanja.

V možganih je več poti nagrajevanja, najbolj raziskana pa je mezolimbična. Deluje tako, da iz živčnih celic v sredini možganov pošilja dopaminske dražljaje v limbični sistem in čelni korteks. V normalnih okoliščinah na ta način motiviramo pozitivno ravnanje in za nagrado nas preplavi občutek zadovoljstva, ki spodbuja nadaljnje pozitivno obnašanje. Hkrati krepi dodatne nagrade, kot so uživanje hrane, družabnost in reprodukcija. Tovrstna aktivacija prispeva h krepitvi spomina in povečuje možnosti za ponovitev enakega odziva.

Žal je povratna informacija zadovoljstva tako močna, da so pogoste zlorabe. Številne prepovedane substance, na primer kokain ali amfetamini, vplivajo na mezolimbično pot nagrajevanja in posledično prispevajo k zasvojenosti.

A kako zdravila in mamila pravzaprav dvigajo razpoloženje?

Kljub velikemu tveganju človek že stoletja zavestno spreminja kemično sestavo v možganih, bodisi zaradi zdravstvenih, verskih ali razvedrilnih vzrokov. Učinki poživil, kot so kofein, nikotin, kokain in amfetamini, sproščajo adrenalin in noradrenalin, zaradi česar postanejo ljudje bolj živahni, budni in pozorni.

Psihoaktivna mamila, na primer MDMA, sprožajo serotonin, ki uporabnike pripelje do oksitocina, zato postanejo evforični.

Raznovrstna pomirjevalna sredstva, vključno s sedativi in alkoholom, delujejo na receptorje sistema GABA in umirijo aktivnost v možganih. GABA je zaviralni živčni prenašalec in ustavlja delovanje živcev. Tako se zmanjša tesnoba, človek pa je bolj sproščen.

Nekatera pomirjevala učinkujejo antikovulzijsko (sproščajo, namesto krčijo), zato so uporabna pri zdravljenju epilepsije.

Opioidi uravnavajo tudi živčne dražljaje. Opij in njemu podobna mamila, vključno z morfinom, imajo podobno strukturo kot naravni endorfini in se vežejo na njihove sprejemalce v možganih in hrbtenjači, kar sprošča bolečino in vzbuja evforijo.

Mini kviz!

Ljubezen ali denar?

Vprašanje: Lahko z denarjem kupimo srečo?

Odgovor: Raziskave kažejo, da se z denarjem da kupiti srečo, a le, če denarja ni veliko. Biti bogat zveni privlačno, toda če živimo udobno in razkošno, dodatno bogastvo zanemarljivo malo prispeva k boljšemu razpoloženju.

Še nekaj zanivimosti

5 srečni držav:

  • 1. Norveška
  • 2. Švica
  • 3. Kanada
  • 4. Švedska
  • 5. N. Zelandija

(merilo: denar, gospodarska rast in kakovost življenja, 2013)

3. najbolj nesrečni poklici

  • 1. Gostilničar
  • 2. Gradbeni delavec
  • 3. Izterjevalec dolgov

(velja za Veliko Britanijo, 2014)

Dežela nasmeha

  • Brazilija

Pri analizi fotografij iz posameznih držav na družabnem omrežju Instagram so preštevali široko nasmejane obraze in nasmehe s tesno stisnjenimi ustnicami. Brazilija se je znašla na vrhu, ZDA daleč zadaj na 33. mestu, VB še nižje na 62., na dnu je bila Japonska.

Brazilija

Dilema

Nepristen nasmeh

Čustveno pretvarjanje je veliko težje, kot se zdi na prvi pogled. Človek je družbeno bitje in ima izjemno razvito sposobnost prepoznavanja obrazne mimike, zato bo hitro zaslutil, da se besede in izraz na obrazu ne ujemajo. Mišice okrog ust uravnavamo zavestno, kar nam omogoča raznovrstne gibe, potrebne za govor, zavestno uravnavaje mišic pa omogoča tudi prisiljen, potvorjen nasmeh. Toda ljudje se ne pustijo tako zlahka zavesti. Obrazni izraz je sestavljen iz množice prefinjenih, nehotenih mišičnih gibov, zato jih je zelo težko ponarediti istočasno. Največji izziv predstavljajo čelo in obrvi, ki so pod nadzorom nezavednega delovanja živcev. Nadvse težko je ujeti enak zavestni izraz z nezavestnim krčenjem drugih mišic. Največkrat nas izdajo oči, zato se lahko razmeroma zlahka prepozna, da nasmeh ni pristen.

misice

Več o tej temi si lahko prebereš v reviji Kako deluje, ki jo je že moč kupiti na vseh prodajnih mestih po Sloveniji.

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"