Quentin Tarantino, režiser nepozabnih kriminalnih trilerjev Šund in Neslavne barabe, predstavlja brezkompromisni vestern o sužnju Djangu in njegovem iskanju ter uveljavljanju pravice.
Djanga iz okovov reši nemški lovec na glave King, ki je na sledi krvoločni tolpi bratov Brittle.
Ker jih lahko prepozna le Django, mu King v zameno za sodelovanje ponudi popolno svobodo in pomoč pri iskanju Djangove ugrabljene žene. Odpravita se na divji strelski pohod, toda to je račun brez krčmarja, saj jima načrte poskuša prekrižati očarljivi, a smrtonosni lastnik sužnjelastniške plantaže Calvin.
Django brez okovov se dogaja dve leti pred ameriško državljansko vojno.
Oskarjevec Jamie Foxx je Django, suženj, ki ga brutalna preteklost z nekdanjimi lastniki pripelje do srečanja z v Nemčiji rojenim lovcem na glave, dr. Kingom Schultzem (Christoph Waltz). Schultz sledi morilskim bratom Brittle in samo Django ga lahko pripelje do njegovega plena. Nenavadni Schultz najame Djanga z obljubo, da ga bo osvobodil, ko ujameta Brittlove – žive ali mrtve.
Po uspehu Schultz osvobodi Djanga, a moška skleneta, da ne bosta šla vsak svojo pot, saj se Schultz odloči slediti najbolj iskanim kriminalcem juga, z Djangom ob strani. Django izpili ključne lovske veščine, a pred seboj ima samo en cilj: najti in rešiti Broomhildo (Kerry Washington), svojo ženo, ki jo je pred številnimi leti izgubil zaradi trgovanja s sužnji.
Iskanja Djanga in Schultza nazadnje pripeljejo do Calvina Candieja (Leonardo DiCaprio), lastnika razvpite plantaže Candyland. Zemljišče raziščeta pod pretvezo, a vzbudita sum pri Stephenu (Samuel L. Jackson), hišnem sužnju, ki mu Candie zelo zaupa. Njune poteze so opažene in izdajalska organizacija okoli njiju sklepa obroč. Če naj bi Django in Schultz pobegnila z Broomhildo, morata izbrati med neodvisnostjo in solidarnostjo, med žrtvovanjem in preživetjem.
"Django se mi je predstavil sam od sebe"
Django brez okovov se je na pot do filmskega platna podal pred več kot desetimi leti, ko si je Quentin Tarantino zamislil glavni filmski lik, Djanga.
"Porodila se mi je zamisel o sužnju, ki postane lovec na glave, in se potem spravi nad nadzornike, ki se skrivajo na plantažah," se spominja Tarantino.
"Kar pisati sem začel in Django se mi je predstavil sam od sebe. Na začetku je bil samo tisto, kar je – šesti od sedmih okovov na verigi. A dlje sem pisal, bolj se mi je razkrival."
Čeprav se Django brez okovov dogaja na jugu pred državljansko vojno, je Tarantino ugotovil, da bi bilo Djangovo zgodbo najbolje predstaviti kot vestern.
"Vestern sem si od nekdaj želel posneti. Všeč so mi vse vrste vesterni, a ker so bili špageti vesterni vedno moji najljubši, se mi je zdelo, da ko bo napočil dan, ko bom sam posnel enega, bo to v vesolju Sergia Corbuccija."
Za Tarantina so vesterni veličasten, mojstrski prikaz dobrega in zla.
Odkril je, da sta okvir in struktura žanra primerna za to zgodbo o moškem, ki se poskuša vtihotapiti na zloglasno plantažo, da bi rešil svojo ženo.
Producent Reginald Hudlin se strinja, da je žanr nenavaden, a primeren.
"Spreminjajoči se moralni ton, temačni kotički, moralna kompleksnost tako Za pest dolarjev kot Corbuccijevih filmov, vse to je vplivalo na Quentinovo pripoved. Quentin je žanr dodobra preštudiral, in to ga je navdihnilo, da je pripoved o sužnju združil v špageti vestern in tako je nastal film, kakršnega še nismo videli."
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
