Ko Clive Owen pride iz zapora

10. 4. 2014
Clive Owen (foto: promocijsko gradivo)
promocijsko gradivo

Po dolgoletni zaporni kazni se kriminalec Chris vrne na prostost, vendar se nikakor ne more vklopiti v newyorško družbo sredi sedemdesetih let preteklega stoletja.

Najprej poskuša najti pošteno službo in bivšo ženo prepričati, da se lahko spremeni, pri tem pa mu ob strani stoji zvesti mlajši brat in policist Frank. Toda kriminalno podzemlje Chrisa znova potisne na kriva pota in pripelje do končnega soočenja z bratom, ki si ne more večno zatiskati oči pred zločini, katerih posledice uničujejo življenja ljudi in sejejo razdor v lastni družini.

New York leta 1974. Petdesetletnega Chrisa (Clive Owen) zavoljo vzornega vedenja izpustijo iz zapora, kjer je prestajal večletno kazen zaradi uboja v spopadu uličnih tolp. Pred zaporom ga poln nelagodja čaka mlajši brat Frank (Billy Crudup), policist, pred katerim je obetavna kariera in jasna prihodnost, ki temelji na poštenju in spoštovanju zakonov. Brata sta si bila od nekdaj različna, njunemu očetu Leonu (James Caan), ki ju je vzgajal sam, pa je Chris kljub napakam in težavam, ki jih vedno znova nakoplje družini, očitno bolj pri srcu.

Vendar so krvne vezi vendarle tisto, kar ju tesno povezuje, in Frank, ki brata sprejme v svoj dom v upanju, da se je vendarle spremenil, mu je pripravljen dati še eno priložnost. Poišče mu službo in mu pomaga vzpostaviti stik z nekdanjo ženo Monico (Marion Cotillard) in otrokoma. Toda nestrpni Chris v turobnosti in navidezni brezizhodnosti vsakdana neizogibno zaide na stara pota, kar se izkaže kot zadnja v dolgi vrsti prevar in izdajstev, ki jih ima na duši. Frank ga spodi iz svojega življenja, vendar je za odrešitev obeh veliko prepozno. Njuni usodi sta povezani za zmeraj.

Angleška priredba francoskega trilerja

Film je angleška priredba francoskega trilerja z enakim naslovom Les liens du sang (2008), v katerem je zaigral tudi Guillaume Canet, režiser pričujočih Krvnih vezi. Na vprašanje, kako se mu je porodila misel o priredbi, je preprosto odgovoril, da v avtu, ko se je peljal na obisk k prijatelju, izvrstnemu snemalcu Christophu Offensteinu, ki je preživljal dopust na smučanju. Vozil je in kot strela z jasnega mu je padel na misel film, ki si ga je že takrat, ko je nastajal in je v njem igral, želel narediti drugače, po svojih zamislih.

Pravi, da je moral ukrepati hitro, kajti vedel je, da je pravice za ponovno snemanje želel odkupiti Ridley Scott. S pomočjo produkcijske hiše LGM pa ga je le prehitel. Z največjim veseljem se je lotil tudi pisanja scenarija, vendar mu je pri tem zaradi angleškega jezika moral pomagati James Gray (režiser in scenarist Priseljenke, scenarist priznanih The Yards, We Own The Night). Priznava, da se vsakega dela, tako igranja kot režije ali pisanja scenarija, loteva s strastjo, ne z razumom in nikakor ne nadzorovano. Njegova dela preveva vpliv velikih režiserjev gangsterskih filmov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, zlasti pa Martina Scorseseja in Sidneyja Lumeta.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ