Kaj pa, če je Marx imel prav?

30. 9. 2013

Potem, ko so številni že potegnili črto čez njegove misli in knjige, je globalni krizi uspelo, da je večno aktualna razmišljanja ponovno naplavila na površje. V zadnjih nekaj letih so namreč prav Marxove knjige ponovno postale prodajne uspešnice.

V antikvariatih po Evropi že nekaj časa vlada precejšnje povpraševanje po njegovih delih, v nemških knjigarnah pa so leta 2009 kot največji knjižni hit v izložbah razstavljale prav Marxova dela.

Zanimanje za Marxova dela in razmišljanja je precejšnje tudi pri nas, na kar so se odzvale tudi založbe. Pred štirimi leti je tako izšel nov prevod Komunističnega manifesta, letos pa smo dobili še prenovljen prvi del Marxovega Kapitala. Še več. Prav te dni v slovenskem prevodu dobivamo še posebno udarno knjigo ...

Čas je za tehten premislek!

Na predvečer ene najbolj uničujočih kriz kapitalizma, kar jih pomni zgodovina, se zdi pokroviteljsko odrivanje marksizma - kot teoretično najbogatejše kritike kapitalističnega sistema - v zgodovino nekako neupravičeno.

Dejstvo je, da čas v resnici še nikoli ni bil bolj primeren za nekaj malega tehtnega premisleka ob branju Marxovih idej in misli. In tudi zato gre še kako pozdraviti knjigo s pomenljivim naslovom 'Zakaj je imel Marx prav'.

Avtor Terry Eagleton je v knjigi vzel pod drobnogled deset uveljavljenih kritik Marxa, jih skušal eno za drugo ovreči, spotoma pa mimogrede še razumljivo predstaviti njegove ideje vsem tistim, ki njegovega dela ne poznajo, a bi bilo morda prav, da bi ga spoznali.

Črne vizije jutrišnjega dne!

In kaj Marxu med drugim očita večina današnjih kritikov?

Njegovim idejam in razumevanju načeloma niti ne ugovarjajo, trdijo pa, 'da se je družbeni sistem od Marxovih dni tako spremenil, da ga je komaj še mogoče prepoznati' in da zato ' Marxove misli niso več relevantne':

  • "Ironično je, da je prav tisto, kar je zavrlo pohod marksizma, na neki način dokazalo utemeljenost njegovih trditev. Marksizem se je znašel na obrobju, ker je družbena ureditev, ki jo je napadal, namesto tega, da bi postala zmernejša in manj uničujoča, prerasla v nekaj bolj brezobzirnega in skrajnega kot kdajkoli prej. Tako je marksistična kritika na njen račun postala še bolj upravičena. Na globalni ravni je bil kapital bolj koncentriran in plenilski kot kadarkoli, število pripadnikov dealvskega razreda pa se je v resnici celo povečalo. Zdaj si je bilo že mogoče predstavljati prihodnost, v kateri se superbogataši skrivajo v svojih obroženih in obzidanih zakloniščih, medtem ko prebivalce revnih četrti v njihovih umazanih luknjah obkrožajo stražni stolpi in bodeča žica. V takih razmerah trditi, da je z marksizmom konec, je tako kot izjaviti, da so gasilci iz mode, ker so požigalci postali spretnejši in bolj iznajdljjivi kot kdajkoli prej."

A če za hip pustimo ob strani črno vizijo prihajajočega in se zazremo v današnjico, v njej lahko prepoznamo elemente, ki jih je pred mnogo leti že napovedoval prav Karl Marx.

Neenakosti in eko-apokalipsa!

Premoženjska neenakost med ljudmi se je samo za časa našega življenja dramatično povečala:

  • "Danes je dohodek enega samega mehiškega milijarderja enak skupnemu zaslužku sedemnajstih milijonov njegovih najrevnejših sodržavljanov. Kapitalizem je ustvaril več blagostanja, kot mu je bila zgodovina kdaj priča, a cena - katere del so tudi milijarde ljudi na robu preživetja - je bila astronomska. Po podatkih Svetovne banke je leta 2001 2,74 milijarde ljudi moralo preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan. V prihodnosti se obmo morali dokaj verjetno soočiti z vojnami med državami z jedrsko oborožitvijo, ki jih bo sprožilo pomanjkanje naravnih virov; to pomanjkanje je v dobršnem delu posledica kapitalizma."

Ellen Meiksins Wood se na tej točki strinja. Kapitalizem se spričo asocialne narave svoje želje po akumulaciji dobrin enostavno ne more izogniti ekološkemu pustošenju, zaradi svojega bistva pa prav tako ne more pripeljati do svetovnega miru niti spoštovati materialnega sveta:

  • "Kapitalizem si morda lahko privošči določeno raven skrbi za okolje, zlasti če je sama tehnologija njegovega varstva tržno donosna. A imanentna iracionalnost nuje po kapitalski akuulaciji, ki vse podreja zahtevam samoširitve kapitala in tako imenovane rasti, je neogibno sovražna do ekološkega ravnotežja."

V takšnih razmerah se vse bolj zdi, da v resnici ni marksizem tisti, ki bi bil zastarel, ampak bi to v resnici moralo veljati za kapitalizem.

Kapitalizem ali barbarstvo?

A čeprav se je že v viktorijanski Angliji Marxu zdelo, da sistemu zmanjkuje sape, ta še naprej ostaja tukaj. Staro geslo 'kapitalizem ali barbarstvo' se navkljub svoji apokaliptičnosti zdi aktualnejše in resničnejše kot kdajkoli prej.

"Če ne bomo ukrepali zdaj, nas bo kapitalizem vse pokončal," še piše Terry Eagleton v svoji knjigi 'Zakaj je imel Marx prav'. A če gre kapitalizmu, ki človeštvo več kot očitno žene v samouničenje, stopiti na prste, kaj nam potem še ostane? Se 'vrnitev' v socializem ne zdi skoraj kot korak nazaj?

  • "Marx sam ni nikoli verjel, da je mogoče socializem doseči v razmerah revščine. Za to bi bila potrebna skoraj tako bizarna časovna zanka kot za iznajdbo interneta v srednjem veku. Pred Stalinom si tudi nobeden od marksističnih mislecev, vključno z Leninom, Trockim in drugimi boljševiškimi voditelji, ni predstavljal, da je kaj takega mogoče. Bogastva ne moreš razdeliti med vse, če ga je komaj za vzorec. V razmerah splošnega pomanjkanja ne moreš odpraviti družbenih razredov, saj jih bodo spori ob delitvi presežkov, preskromih, da bi zadovoljili potrebe vsakogar, kratko malo spet oživili. Kot je opozoril Marx v Nemški ideologiji, bi bila posredica revolucije v takih okoliščinah le, da bi se spet pojavilo isto staro sranje. Vse, kar boste dosegli, bo socializirana revščina."

Ti je karkoli od zapisanega dalo misliti?

MarxČe je odgovor: da, potem bo knjiga, ki so jo pred dnevi izdali pri založbi Modrijan, vsekakor knjiga, ki jo je vredno vzeti v roke.

  • "Da ima Marx prav, je neprijetno. Pa ne zato, ker bi nas bilo strah, da bo kapitalizem propadel, saj nas v krizi bolj kot za kapitalizem skrbi, da bomo propadli mi sami. Pač pa nam je nerodno: o Marxu ne vemo kaj dosti. Brez strahu in zadrege: prav zato je tu ta knjiga." - dr. Lev Kreft

Še to:

Drugo leto prihaja na knjižne police tudi slovenski prevod imenitne nove biografije Marxa, ki jo je napisal ameriški zgodovinar Jonathan Sperber. Knjiga z naslovom Karl Marx: A Nineteenth-Century Life je izšla marca letos, in zanimivo je, da je sočasno izšel tudi nemški prevod.

Foto: profimedia, Modrijanova

Novo na Metroplay: Filip Flisar iskreno o obdobju, ko je končal kariero: "Bilo je težko …"